Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

(Preden začnemo: skozi prispevek se pojavlja izraz »disciplinirati« - vsekakor ne gre za »polepševalnico« izraza tepsti ali udariti. Konja lahko discipliniramo že s svojim odločnim in doslednim vedenjem, korektnim a nepopustljivim odnosom, predvsem pa s poznavanjem konjeve psihe, govorice konjskega telesa, … in uporabo le-tega pri komunikaciji. op.p. )

Ta prispevek je verjetno eden bolj pomembnih, kar sem jih napisal. Ker je sporočilo v njem tako pomembno, upam, da ga boste prebrali večkrat.
Začel bom z vprašanji, ki sem jih prejel od naročnikov na moje prispevke, in odgovori nanje. Če boste pazljivo prebrali, boste videli, da vse druži isti imenovalec. Posamični odgovori bodo kratki, potem pa bom (v drugem delu, op.p.) zadevo razvil v obrazložitev tega, kar smatram, da je zelo pomembno.
Morda boste opazili, da so nekateri moji odgovori, recimo jim NEOLIKANI. Hja, kaj naj rečem, včasih si enostavno ne morem pomagati. OK, pa začnimo… » več »

Pri terenskem jahanju se pred konjem in jezdecem na neznanem in razgibanem terenu pojavljajo različne ovire, ki zahtevajo dobro izurjenost, spretnost, gibčnost, občutek ravnotežja, iznajdljivost in sposobnost hitrega reagiranja ter odločanja. Pri terenski ježi jezdec pridobi tudi izkušnje in sposobnost ocenjevanja fizičnih in čutnih sposobnosti svojega konja, pa tudi kondicijo, moč, samodisciplino, vzdržljivost in samozaupanje. Nauči se pravilno (varčno) izkoriščati konjevo (in svojo) energijo in nege ter oskrbe konja, poveča pa se mu tudi zaupanje v zdržljivost, hitrost in druge sposobnosti konja. Gibanje na terenu je (za razliko od maneže oz. jahalnice) zelo pomembno tudi za jahalnega konja, ne glede na njegovo starost in siceršnji namen rabe. Z gibanjem na raznolikem terenu in okolju se mu krepijo mišice, tetive in sklepi. Neobičajne situacije in razgiban teren tudi pri njemu urijo ravnotežje, gibčnost in zanesljiv korak. Ob mnogoterih vtisih raznolikega okolja se mu ugodno razvijajo refleksi, vsa čutila in stabilizira živčni sistem. Še bolj je vezan na dejstva jezdeca in postaja nanje tudi bolj odziven. Terensko ježo priporočamo za vse konje, tudi mlade konje, za korekcijo šolskih konj, pa tudi za živali, ki tekmujejo v vrhunskem turnirskem športu. Terensko jahanje naj bi bilo del celovitega in rednega izobraževanja ter šolanja vsakega jezdeca. Pri tem je potrebno izbirati poti, ki po vzdržljivosti, težavnostni stopnji in izurjenosti odgovarjajo znanju jezdecev. Urjenje mora potekati v skupini in postopoma v razčlenjeni skupini oz. posamično tudi na večjih distancah, tako da vsak jezdec v svoji smeri premaguje ovire, na katere naleti. Pred odhodom na dolga distančna jahanja mora biti tudi jezdec kondicijsko dobro pripravljen (prav tako za daljše pešačenje v hitrosti hoda konj).

V kolikor želite prebrati celotno vsebino članka, kliknite tukaj (pdf datoteka).
Avtor članka:  Sandi Gombač.

Pa smo pričakali najlepši  užitkarski mesec v letu. Narava nas pričakuje v vsem svojem razkošju, konjiči se mirno pasejo, žrebeta veselo poskakujejo okoli, mi  pa že mislimo na prvo košnjo. Če sami ne pridelujemo sena,  je treba sedaj misliti in se dogovoriti za zadostno zalogo.

Konjska paša potrebuje tudi naše budno oko.Tokrat pazimo, da konji ne pojedo trave več kot na višino približno 5 cm, drugače se rast trave precej upočasni. Priporočajo se čredinke, s traki razdeljena pašna področja. Tako zagotovimo kvalitetno pašo skozi vso sezono. Ni odveč oz. je priporočljivo, če imajo konji  kljub paši vseskozi na razpolago tudi seno.

Ponavadi je maj veljal za enega najlepših mesecev, kar se tiče jahanja na terenu. Kljub vsemu pa prinaša nekaj odgovornosti , kar se jahačev tiče. Terensko jahanje se začne najprej  s pogovorom z lastniki terenov, po katerih želimo jahati, saj kmetje ogradijo svoje pašnike in nam je jahanje kar v precejšnji meri opravičeno onemogočeno. Jahanje čez travnike pomeni tudi uničevanje trave, morda tudi tiste, ki je namenjena našim konjem..

Toda lepa beseda lepo mesto najde. Jahanje po travnikih ni zaželeno, vsekakor pa se po dogovoru zmenimo za ježo po traktorskih poteh.

Pravi adrenalinski podvig pa je jahanje skozi gozd, kjer se  zaradi podmladka v naravi v tem mesecu dogaja največ. Ohranimo mirno kri, da po nepotrebnem ne vznemirjamo konja, izogibajmo se ježi ob sončnem vzhodu in zahodu, da s tem ne vznemirjamo tako divjadi kot lovcev. V tem obdobju je tudi bolje, da imamo v družbi vsaj še enega konja, družba konjem zelo dobro de ob privajanju na različne zvoke in šume na terenu (tudi traktorji , motorji,…)

Veliko jahačev ima ob sebi pasje spremstvo, kar seveda našo odgovornost še poveča. Psi, ki nas spremljajo pri jahanju so fantastičen spremljevalec, tudi kar se komunikacije s konji tiče, saj jih opominjajo na bližnjo nevarnost. Konji so ob dobrem spremljevalcu tudi bolj sproščeni. Toda, ni vsak pes primeren za družbo na terenu. Pričakuje se velika poslušnost, sploh pri ježi skozi gozd, da se ne spustijo za divjadjo in je ne lovijo. Za pokol divjadi je odgovoren namreč lastnik psa. Ježa mimo kakšne kmetije, hiše nas lahko privede do neželenih situacij.

Tudi pri ježi je primerno imeti psa na povodcu in jahati v tempu, ki odgovarja psu, na desni strani. Tako tudi šolamo psa za dobrega spremljevalca.

Jahanje primerjam s plesom, tistim klasičnim , v paru, kjer je gibnost in usklajenost teles na vrhuncu. Vodi ju ritem, gibanje in harmonija. V plesu sta enakovredna, se le dopolnjujeta, diskretno. Nadvlada soplesalca zgleda agresivno, moteče in ruši užitek, tako plesa kot opazovanja.

Tako je tudi pri jahanju. Sledite gibanju konja, ritmu nog in zaplešite s svojim konjem v popolni harmoniji.

Lep mesec maj Vam želim!

Včasih rešitev vašega problema leži za sedlom.

Ko se ubadajo s problemi, ki jih imajo s svojimi konji, ljudje zelo pogosto krivijo za težave prvi del konja, plečko, vrat in glavo. A pogosteje kot ne je to, kar se dogaja spredaj, rezultat tega, kar se dogaja za sedlom.
Kolikokrat se ozremo na zadnji del konja, da bi našli rešitev? Morda si mislimo, da vidimo problem (npr. glava se dvigne, ko konja poprosimo za odstopanje, ali pa ne seže s prvimo nogami dovolj daleč, ko se obrača), a gre v bistvu za posledice.
Kako doseči, da bi imel več koraka s prvimi nogami pri obračanju? Edini način za konja da dvigne svoj prvi del je, da postavi zadnji nogi bolj podse, le tako lahko z njimi nosi več teže in zmanjša težo, ki jo nosijo prve noge. » več »

Muhasti kot aprilsko vreme, to ne velja samo za  ljudi, temveč tudi za konje. Ker pa je za nami že precej raznolik marec, nam bo april,  prinesel vsaj višje temperature.

V tem mesecu se bo zamenjala zamenjala dlaka tudi pri tistih, ki jo trdovratno "šparajo" do zadnjega mraza. Menjava dlake predstavlja ljudem mnogo manj napora kot konjem (čeprav je bitka z dlakami na trenutke nadležna in huda) in za nekatere pomeni le-to precejšnje trošenje energije.

Treningi in jahanje se počasi podaljšujejo, pozorni bodimo na konjevo zmogljivost in voljo do dela.Tako kot ljudje, so tudi konji vremensko zelo občutljiva bitja in ni ravno vsak dan enak dnevu. So neverjetno dovzetni na vpliv biovremena in tudi vpliv zračnega tlaka. Vpliv teh dejavnikov se kaže poleg nerazpoloženosti še z lovljenjem sape, plitkim in hitrejšim dihanjem, včasih tudi potenjem. Z delom v takšnih dnevih raje ne pretiravajte, koristijo pa raztegovalne vaje, s katerimi konja dobro "prezračite", ne glede na to, ali  večino časa preživi zunaj ali ne.

Konje začenjamo zopet dlje časa puščati v izpustih, pred tem jih je dobro razglistiti. V izpustih  je potrebna velika higiena, torej redno odstranjevanje fig. Nekateri viri navajajo razglistenje celo 6x letno, torej vsake 2 meseca, če izpuste ne čistite redno (vsakodnevno), če je izpust majhen ali če se pri vas menjava veliko število konj.

Pomembno je, da je po prihodu razglisten vsak novi član črede. Če za higieno skrbite redno in vaša čreda ostaja številčno enaka, je dovolj, če dozirate pasto 4x letno. Prav tako ni odvečen  pregled krvi in blata.

Začenja se pašna sezona. Sedaj moramo pozorno paziti na konjevo prehrano.

Obdobje prve paše zahteva pozorno spremljanje konjevega obnašanja. Prehod na novo obliko hranjenja je za konja precej zahteven  prebavni proces.

Zgodnja pomlad ne prizanaša konjem s kolikami. V tem času jim polagajte več sena, tudi slame in manj močne krme, razen osnovne. Sveža, mlada trava  do konjevih prebavil ni ravno najbolj prijazna, čeprav se z velikim navdušenjem zaženejo na novo ozeleneli pašnik.

Če imate konje čez noč zaprte, jim zjutraj, preden jih spustite  na travo  privoščite obilo sena in naj bo privajanje na pašo postopno. Lahko pa se zaradi mlade trave pojavi tudi driska. Če se pojavi driska, konju enostavno "prepovejte" uživanje sveže trave za nekaj dni, nato zopet začenjate znova, z manjšo količino.

S pašo na mladi travi se lahko pojavi tudi otekanje bezgavk. Tudi v tem primeru s pašo prenehajte in konju krmite le seno in slamo.

Spomladanska trava je tudi bogata s fruktani, priporočam branje Fruktani in njihova vloga pri nastanku laminitisa (najdete v konjopisu). Pri konjih, ki kažejo znake laminitisa, je treba takoj upoštevati dieto in jih najprej umakniti s pašnika. Omejimo prehrano bogato z beljakovinami.

Seveda imamo zelo različno občutljive konje, nekateri bolj, drugi manj. Načinov, kako konja postopoma privaditi na pašo, pa je več. Konju lahko takoj po zajtrku postrežete s sveže nakošeno travo, ali pa v izpust, kjer se bodo tudi pasli, položite nekaj sena in slame.

Pašna trava zadovoljuje potrebam po vitaminih, z minerali pa je drugače. Ta trava je revna z vsebnostjo natrija, zato je nujno konjem dodajati minerale, vsaj v obliki  kamnov.

Ravno to prehodno obdobje privajanja na novo hrano, v obliki sveže trave, predstavlja za konja odločilno tako fizično kot psihično stanje in stabilnost skozi vso sezono.

Naj vam april ne kvari razpoloženja. Za aprilom pride maj.

Vsi si lahko vsaj približno predstavljamo kako si je narava zamislila ravnovesje konjskega kopita. Konj si je v divjini z dnevnim iskanjem paše po naravni poti obrabljal roževino in vzdrževal pravilno rast kopita. To naravno obrabljanje na osnovi načina življenja in okolja, je enako značilno tudi za konjeve zobe, čeprav je ta del konjevega telesa vse prepogosto spregledan. Ideja da je nekaj “pravilno oblikovano da opravlja svojo funkcijo in opravlja svojo funkcijo da je pravilno oblikovano” v primeru zob resnično zadane bistvo. To kar bom delil z vami v sledečem članku ni moje prepričanje, ampak preprosto tisto, kar očitno najbolj ustreza konjevim naravnim danostim.
» več »

Pomlad je v zraku.

Trava je začela lepo zeleneti, toda na žalost pa to konjem ne predstavlja  tako zelo srečnega obdobja. Če želimo imeti kaj  koristi od lepe zelene površine, nam jo lahko sedaj naši kopitarji s svojo razposajenostjo in valjanjem  trajno uničijo. Sploh, če to počenjajo po mokrem terenu.
Prostor, kjer želimo imeti nekaj koristne travne površine, moramo na žalost ograditi.
Pred dežjem poskrbimo za ustrezno gnojenje,če tega niste naredili že jeseni. Najboljši je uležan kompost . Če gnojimo z umetnim gnojenjem, moramo počakati  približno teden dni, preden spustimo konje na travo, da se gnojilo raztopi.
Travnike in pašnike pred tem dodobra pregledamo in prečistimo.

Več kot dobrodošli  so v teh trenutkih peščeni izpusti, ki jih s pomladjo na novo uredimo, saj nam je zima odnesla tudi nekaj peska ali mivke. Obvezno razrahljamo tla.
Tudi hlev je potreben marsikaterega popravila, prav tako ograda okoli pašnikov in izpustov, zamenjati moramo  kakšno desko in biti posebej pozorni na žeblje, ki so morda pokukali na plan.

Pomlad je čas, ko končno dočakamo prva žrebeta, zato je treba poskrbeti za njihovo varnost in zdravje. Vzgoja in reja žrebeta je za konjarje ena najlepših in hkrati zelo odgovornih in težkih nalog, saj je treba skrbno paziti  na nego in predvsem pravo hrano tako žrebet kot kobil. Čas 6 priporočljivih mesecev sobivanja matere in žrebeta zelo hitro mine, zato je treba razmišljati o njihovi ločitvi in nadaljnji usodi. Prav tako dobro premislimo o nadaljnji pripustitvi kobile.

Zaupanje  žrebet si pridobivamo kaj kmalu po rojstvu in prvi stiki s človekom so zelo pomembni  za njihov nadaljnji  predvsem psihični in socialni  razvoj.  Je temelj in osnova sporazumevanja med človekom in konjem in v prvih mesecih žrebetovega življenja naredimo največ. Nekateri rejci se premalo zavedajo, da je vzreja žrebeta najodgovornejša naloga, ki se odraža do konca konjevega življenja.

Z žrebeti se lahko že prav zanimivo igrate in ena najboljših iger za pridobivanje zaupanja (tudi starejših konjev) je tako imenovana "stresanje iz vreče". Edini pripomoček, ki ga potrebujete je  žaklovina, deka , kasneje tudi plastična vreča ali preprosto kar  vaša jakna. Previdno mu jo pokažite, naj prevoha do potankosti, seveda okušanje sodi zraven in v kolikor ne pokaže nobenega strahu, ga mirno preko hrbta in nog spoznavajte s 1. nevarnostjo. Takoj, ko se navadi, se začne z novo stvarjo lepo igrati. Nekateri rabijo več, nekateri pa zelo malo časa, da vam zaupa toliko, da ga skoraj z nobeno stvarjo ne boste spravili v dvome in strah. Pri tej igri naj ne bo privezan, če pa že, potem ga imejte privezanega na daljši vrvi,  za kontrolo, da ga lažje pomirimo. Igramo se toliko časa, dokler je konju to v užitek. Pustite žrebetom, da so čimbolj radovedni! Največ stvari pa spoznavajo z okušanjem (lizanjem in grizenjem), zato je treba paziti tudi na to, da ga za vsak ugriz ne kaznujemo in opominjamo.

Daleč pred vsem pa je zelo pomembno gibanje in ogromno svobode ter svežega zraka, zato naj bo njihovo bivanje v boksih omejeno res na najkrajši možni čas, uredimo primerne izpuste.

Morda bi tudi letos načrtovali dopust nekoliko drugače?
Za tiste z malo avanturistične duše, ki se tudi med dopustom težko ločijo od konjev,  je morda pravi trenutek za načrtovanje dopusta pred vročim poletjem. Vse kar rabite, so dobri konji, konjska prikolica in konjarski prijatelji, ki so pripravljeni gostiti koga za kakšen dan. Za tiste, ki pa ljubijo tudi potovanja, pa priporočam trekinge, za začetek po Evropi. Najlepše terene in najbolj razvit treking turizem s konji (kot tudi klimatske pogoje za ježo)  po mnenju poznavalcev ponujajo Škotska in Irska, sledijo ji, Švica in Avstrija, tudi Madžarska. Seveda pa se prostrana in nepozabna področja najdejo tudi drugje, bližje  in daleč.

Pomlad je v zraku, zadihajte na polna pljuča in uživajte v vonjih, ki jih prinaša!

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Veste, eno najpogostejših vprašanj, ki ga dobim od bralcev mojih nasvetov, se nanaša na brzde. Dejansko vlada na tem področju dosti zmedenosti in ljudje so velikokrat v dvomu, kateri tip brzde uporabiti, kdaj ja in kdaj ne.
Želim torej razjasniti nekaj napačnih predstav o brzdah, kako uporabljati različne tipe navadnih lomljenih (v nadaljevanju snaffle) in brzd na vzvod (curb bit, dostikrat pa jim pravijo samo „bit“, če v tuji literaturi zasledite izraz bit, je torej govora o brzdi na vzvod), da bi izkoristili najbolje, kar se da.

Začnimo s snaffle brzdami

Večina mladih konj naj bi se začela ujahovati s snaffle brzdo. In, mnogo starejših konjev, ki rabijo korekcijo, bi se moralo šolati s snafflom. Moje razmišljanje je, da naj bi se konja jahalo z najbolj blago brzdo, na katero se še odziva in izvaja delo, ki mu je naloženo.
Tu je razlog zakaj:
Večina konjev izgubi tisto svojo senzitivnost oz. občutljivost v ustih, ko se starajo. Dvoletnik ima veliko bolj občutljiva usta kot deset let star konj. Bolj ko so konjeva usta izpostavljena pritisku oz. drgnjenju brzde, hitreje bodo postala trda in izgubila svojo senzitivnost. Zato torej sam želim uporabljati najblažjo brzdo, kar se da, da dosežem želen odziv. Želim namreč kar najdlje ohraniti senzitivnost konjevih ust.
Ampak ne zamenjujte ust, ki so samo „občutljiva“ s tistimi, ki so „izšolana“. Konjeva usta so lahko zelo občutljiva, a če niso naučena, kako se odzivati na pritisk, jim ta občutljivost ne pomeni veliko. V idealni situaciji si želimo oboje… Izšolana usta, ki se odzivajo in so občutljiva na lahki pritisk. S to idejo v mislih se ponavadi jezdi „zelenega“ konja z O-ring snafflom (navadno lomjeno brzdo z O obročkom), ki ima gladki, 7/16" (1,12 centimetrski) premer ustnega dela. In te mehke brzde ne zamenjamo do takrat, ko občutimo, da se konj nanjo ne odziva več dobro.

Tu pa dosti ljudi postane zmedenih.

Ne vedo, s katero brzdo naj nadaljujejo. Naj uporabijo snaffle z malo več „ostrine“ ali naj vzamejo brzdo na vzvod? » več »

DSLD ( Degenerative Suspensory Ligament Desmitis) je degenerativni sindrom pri konjih, pri katerem se pojavi t.i. degenerativno vnetje biceljnega sklepa. Bolezen je zelo pomanjkljivo raziskana, zato le nekaj osnovnih podatkov:
» več »

Naslov tega tega članka namenoma ni “Trening konja za vzdržljivostno jahanje”. Kar sledi, ni program treninga, niti v tem besedilu ne boste našli navodil kako stopnjevati zahtevnost in intenzivnost dela ki ga vaš konj opravlja. Tekst ki sledi vsebuje nekaj zlata vrednih namigov in idej kako konja psihično pripraviti na zahtevna tekmovanja, hkrati pa izboljšati odnos med konjem in jahačem, ter prispevati k splošni varnosti vseh udeležencev na tekmah.
» več »