Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v še enem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Tudi tokrat bom odgovoril na vprašanje, ki sem ga prejel po elektronski pošti in že kar vnaprej vem, da bo moj odgovor razburil mnoge, zato bom v naslednjih prispevkih svoje stališče tudi podrobno pojasnil.

Vprašanje:
Z možem sva kupila paint žrebička, še ne leto dni starega in s krasnim značajem. Do sedaj sva imela v lasti starejše konje, že izšolane za western pleasure, zato je mlad konj za naju povsem nova izkušnja. Nekaj malega že delava z njim – lepo se vodi, odmika in obrne proti tebi. Je bil zares dobro imprintan ( glej: http://konjopis.konji.info/vtisni-trening-imprint-training/). Začela sem delati z njim v round penu. Moje vprašanje pa je, kako bi vedela, ali ima potenciala za reining? Ga lahko trenirava sama kot novinca v tej disciplini ali potrebujeva profesionalnega trenerja? Kakorkoli, kakršno koli informacijo nam lahko date, bi bila super za začetek.

Odgovor:
Reining je napredna disciplina. Če z njim nimate nikakršnih izkušenj, boste verjetno potrebovali nekaj pomoči „profesionalnega” reining trenerja. Ne pravim, da se ne morete sami naučiti in natrenirati konja za reining. Pravim samo, da bi vam stvari morda šle bolje od rok, če bi imeli strokovno vodstvo. Najboljše, kar bi lahko storili je, da kupite treniranega reining konja in se nekaj časa z njim učite, da dobite občutek, kaj izraz „šolan reining konj“ sploh pomeni. Pojdite na lokalne prireditve in tekmujte. Potem boste približno vedeli, kam morate meriti z mladim konjem. Samega potenciala se ne da oceniti dokler nima za sabo že nekaj mesecev treninga. Letniki in dvoletniki se kar dosti spreminjajo, ko intenzivno rastejo. Vendar pa je nekaj karakteristik, ki vam dajo namig, ali bi bil žrebiček primeren za reining. Tu je nekaj stvari, ki se iščejo pri reinerjih: upajmo, da ima žrebe dobro konstrukcijo. Želimo, da ima velike, prijazne oči in ravno čelo. Konji z izbočenim čelom so ponavadi naporni. Želimo, da konj lepo galopira, da se dobro, z lahkoto giblje. Pri galopu želimo, da se kopita držijo čim bližje tlem. Definitivno si ne želimo konja z veliko „kolenske” akcije (visoko dviganje nog), kot so npr. „gaited“ konji (pasma Morgan, Tenesse walking horse, …) pri galopiranju. Glede dispozicije, idealno, si osebno želim tihega, voljnega, umirjenega konja. To si želim pri reinigu (pri cuttingu pa na primer konja z veliko osebnosti). Omenili ste, da je bil žrebiček imprintan ob rojstvu. Na nesrečo, imprintanje kaže da ovira konjevo treniranje za tekmovalne discipline (zdi se, da spreminja njihove naravne instinkte in odnos do ljudi). Vem, da bo ta moja izjava povzročila, da bodo ljudje pošizili, a, resnici na ljubo, gre za moja opažanja skozi leta treniranja. Pazljivo sem izbral besede „kaže da ovira konjevo treniranje”, ker obstaja možnost, da bi bili nevoljni/pokvarjeni, imprintani konji, ki sem jih treniral, nevoljni/pokvarjeni tudi, če ne bi bili imprintani. Ali pa vtisni trening ni bil dobro opravljen. Vendar pa dvomim, ker je dosti mojih prijateljev trenerjev prav tako prišlo do enakih zaključkov. Kakorkoli, to ne pomeni, da imprintan konj ne bi mogel biti tekmovalen konj. Samo pomeni, da bi proces treniranja znal biti težji kot pri ne-imprintanih konjih.

V naslednjih prispevkih bom razložil bolj obširno o treniranju in trenerjih, pojasnil svoje stališče do vtisnega treninga, ravnega čela in česa, po mojem mnenju, lahko mladega konja naučite sami.
Do takrat pa veliko veselja pri delu z vašimi konji!

Larry Trocha Training Stable
http://HorseTrainingVideos.com/

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem g. Troche!
VQH

Kar nekaj zanimivosti o Jacku Brainardu sem iz prve roke izvedela med druženji z Maurom Taccia, ki je dosti svojih izkušenj pridobil v njegovem hlevu. Najbolj mi je v spominu ostalo, kako Jack pričaka vsakega znanja željnega pripravnika. V hlevu ga pripelje do stene, kjer so obešeni „pripomočki za čiščenje boksov“ (vile, metle in lopate po domače in pravi: „Son, choose your guitar and play it!“ (Sin, izberi svoji kitaro in začni igrati!)
Predanost in trdo delo je tisto, kar pri njem šteje. In začne se pri najbolj umazanih poslih - tu se oseba izkaže, ali je iz pravega testa ali ne.
Sicer pa zna to Jack sam najbolje povedati:

Pred več kot štiridesetimi leti sem na konjeniški prireditvi srečal mladega moškega, ki me je vprašal, če bi mu lahko svetoval okoli njegovega konja. Povedal je, da ga ima na parkirišču v prikolici, da ga lahko razloži in mi pokaže, v čem je problem. Stara, razpadajoča prikolica je imela raztrgano platneno streho in je delovala precej dotrajano. Na moje začudenje pa je iz nje pripeljal krasnega rjavega kastrata. Konj, ki je bil v razstavni kondiciji, je izgledal, kot da je povoskan. Kakšno presenečenje.

Ker na sami prireditvi nisem imel dosti časa, da bi se kastratu posvetil, sem mladeniča povabil naslednji vikend na svoj ranč. Dosegla sva lep napredek pri konju in razvila prijateljstvo. Od takrat naprej je bil na ranču vsak vikend in v bistvu postal član naše družine. Posedoval je dve neverjetno pozitivni sposobnosti: ena je bila njegova konstantna entuzijastična drža, druga pa delovna etika. Ne glede na to, kako umazan, neprijeten posel nas je čakal, on je k temu vedno pristopil direktno in z entuzijazmom. Njegovo konjarstvo se je neprenehoma, iz tedna v teden, izboljševalo.

Nekega dne je pristopil z novo idejo. Rad bi se preizkusil v treniranju dirkalnih konj. Na ranču smo imeli kratko, četrt milje dolgo dirkalno stezo in dirke s quarter konji so postajale vse bolj popularne. Šla sva v mojo pisarno in začela klicati znance in prijatelje, ki so posedovali konje s „hitrostjo v rodovniku“. Končno nama je uspelo dobiti pet ljudi, s katerimi smo sklenili dogovor o treniranju njihovih konj.

Hrana, oskrba in trening sta stala 125 dolarjev na mesec. Zgradili smo prenosne bokse v stari pokriti jahalnici (v bistvu smo z žico skupaj zvezali po štiri „panelke“) in v takšnih bornih pogojih je moj prijatelj, „novopečeni trener dirkalnih konj“, začel z delom in to s takšnim zanosom, kot bi bil vodilni trener na Churchill Downs dirkališču. Zdaj je bil „v poslu“, zdaj je postal profesionalni trener.

Ta novi trener je živel dobrih 95 kilometrov stran od ranča in je imel še eno, dnevno službo. Po delu se je torej vozil 95 kilometrov, da bi treniral zaupane konje. Večinoma je zapustil ranč, ko je pošteno oskrbel vse konje, šele po enajsti uri zvečer. Ne pozabite, takrat sem živel v Minnesoti in zimske temperature so pogosto 20 stopinj pod ničlo. To je bila standardna rutina njegovega delovnika, slika njegovega dela in predanosti. Poskusite krtačiti in čistiti konjem ob enajstih zvečer, na koncu težkega delovnega dne, ko je temperatura krepko pod ničlo, za 125 dolarjev po konju  na mesec.

Ko je nastopila pomlad, so se stvari malo izboljšale, konji pa so izgledali krasno. Na prvi dirki je novi trener požel dve ali tri zmage, kar je dalo njegovemu „trening hlevu“ nov zagon. Ob zaključku leta je imel v treningu nove konje, nove stranke, nov uspeh in nov entuzijazem. Trdo delo je začelo kazati rezultate!

Naslednje leto je šlo še bolje, naš trener je bil dobro na svoji poti, zmagal je dva futuritija. Zadeve so napredovale v takšni meri, da si je našel prostor v hlevih na Los Alamitos, vodilnem dirkališču za quarter konje v Ameriki. Nenadoma je postal vodilni trener na prizorišču, njegovi konji so zmagovali vse pomembne tekme. Skozi njegovo kariero treniranja quarter konj se noben drug trener ni niti približal njegovemu rekordu osvojenih nagrad.

Potem se je odločil trenirati polnokrvnjake in njegova statistika je postala še bolj impresivna. Konji iz njegovega treninga so „pritekli“ čez 200 milijonov dolarjev. Treniral je preko 20 konj, ki so zaslužili vsak po milijonček. Zmagal je vsako pomembno dirko v Ameriki, osvojil Kentucky Derby štirikrat! Prislužil si je 15 World titul, 12 zaporednih in šest Triple Crown dirk v vrsti. S svojimi konji je zaslužil z nagradami več denarja kot naslednjih pet trenerjev na lestvici pod njim skupaj. Je svetovno znan v konjski industriji. Zaposluje 150 ljudi in dirka na 4 dirkališčih istočasno. Nihče v tej industriji ni dosegel več. Njegovo ime je D. Wayne Lukas.

Nikakor nisem zaslužen za njegov uspeh, sem pa ponosen, da sem del njega. Tako zabavno se je spominjati preteklosti. Do danes se je ogromno stvari spremenilo, Waynove delovne navade pa se niso. Še vedno dela po 18 ur na dan in malo ljudi, če sploh kdo, lahko sledi njegov delovni tempo.

Zgodba je ilustracija pozitivnih rezultatov trdega dela. Verjetnost uspeha brez dela je minimalna ali, če se izrazim z besedami Calvina Coolidga:
»Nič na svetu ne more zamenjati vztrajnosti. Talent ne; nič ni bolj pogosto kot neuspešna oseba s talentom. Genialnost ne; prezrt genij je skorajda pregovor. Izobrazba ne; svet je poln izobraženih brezdomcev in brezdelnežev. Vztrajnost in odločenost sami sta vsemogočni.«

Jack Brainard

In kdo je sploh Jack Brainard? Preverite na www.jackbrainard.com 

Teja

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Najprej ponovimo bistvo uvodnega dela tega prispevka:
Pri treniranju ne boste imeli nič uspeha, če vas konj ne spoštuje.

Gre za zelo pomemben koncept. Poskusil vam bom razložiti pojem »spoštovanja«, njegov smisel in prikazati, zakaj je tako zelo pomemben.

Ima vaš konj kakšnega od naštetih problemov?
- se vzpenja;
- brca;
- grize;
- je pretirano navezan na druge konje in ga ne spravite stran od n jih;
- se ne odziva na vaše namige in dejstva;
- vas poriva naokoli kakor se mu zljubi;
- se ne ustavi obrne ali gre v smeri, kamor vi želite;
- ne galopira umirjeno na popuščenih vajetih;
- ignorira dejstva nog;
- ima slabe manire;
- pri ježi ga zelo težko ali pa ga sploh ne morete kontrolirati…
Če ima vaš konj katerega koli od naštetih problemov ali pa je samo težaven pri treniranju, potem vas bodo informacije, ki jih podajam v nadaljevanju, morda postavile na pravi začetek poti.
Poglejte, to, kar je vsem naštetim težavam skupno je, da je KORENINA PROBLEMA v konjevem pomanjkanju spoštovanja do ljudi, ki skrbijo zanj in ga jezdijo. Lastniku konja je morda to težko prepoznati. Gre v bistvu za neke vrste »past št. 22«, situacijo, v kateri realna izbira rešitve ne obstaja…
Konj se slabo obnaša, ker vas ne spoštuje. Ne spoštuje vas, ker ga ne znate kontrolirati. Vi pa ga ne morete kontrolirati, ker ima 500 kil in se grdo obnaša…. » več »

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

(Preden začnemo: skozi prispevek se pojavlja izraz »disciplinirati« - vsekakor ne gre za »polepševalnico« izraza tepsti ali udariti. Konja lahko discipliniramo že s svojim odločnim in doslednim vedenjem, korektnim a nepopustljivim odnosom, predvsem pa s poznavanjem konjeve psihe, govorice konjskega telesa, … in uporabo le-tega pri komunikaciji. op.p. )

Ta prispevek je verjetno eden bolj pomembnih, kar sem jih napisal. Ker je sporočilo v njem tako pomembno, upam, da ga boste prebrali večkrat.
Začel bom z vprašanji, ki sem jih prejel od naročnikov na moje prispevke, in odgovori nanje. Če boste pazljivo prebrali, boste videli, da vse druži isti imenovalec. Posamični odgovori bodo kratki, potem pa bom (v drugem delu, op.p.) zadevo razvil v obrazložitev tega, kar smatram, da je zelo pomembno.
Morda boste opazili, da so nekateri moji odgovori, recimo jim NEOLIKANI. Hja, kaj naj rečem, včasih si enostavno ne morem pomagati. OK, pa začnimo… » več »

Včasih rešitev vašega problema leži za sedlom.

Ko se ubadajo s problemi, ki jih imajo s svojimi konji, ljudje zelo pogosto krivijo za težave prvi del konja, plečko, vrat in glavo. A pogosteje kot ne je to, kar se dogaja spredaj, rezultat tega, kar se dogaja za sedlom.
Kolikokrat se ozremo na zadnji del konja, da bi našli rešitev? Morda si mislimo, da vidimo problem (npr. glava se dvigne, ko konja poprosimo za odstopanje, ali pa ne seže s prvimo nogami dovolj daleč, ko se obrača), a gre v bistvu za posledice.
Kako doseči, da bi imel več koraka s prvimi nogami pri obračanju? Edini način za konja da dvigne svoj prvi del je, da postavi zadnji nogi bolj podse, le tako lahko z njimi nosi več teže in zmanjša težo, ki jo nosijo prve noge. » več »

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Veste, eno najpogostejših vprašanj, ki ga dobim od bralcev mojih nasvetov, se nanaša na brzde. Dejansko vlada na tem področju dosti zmedenosti in ljudje so velikokrat v dvomu, kateri tip brzde uporabiti, kdaj ja in kdaj ne.
Želim torej razjasniti nekaj napačnih predstav o brzdah, kako uporabljati različne tipe navadnih lomljenih (v nadaljevanju snaffle) in brzd na vzvod (curb bit, dostikrat pa jim pravijo samo „bit“, če v tuji literaturi zasledite izraz bit, je torej govora o brzdi na vzvod), da bi izkoristili najbolje, kar se da.

Začnimo s snaffle brzdami

Večina mladih konj naj bi se začela ujahovati s snaffle brzdo. In, mnogo starejših konjev, ki rabijo korekcijo, bi se moralo šolati s snafflom. Moje razmišljanje je, da naj bi se konja jahalo z najbolj blago brzdo, na katero se še odziva in izvaja delo, ki mu je naloženo.
Tu je razlog zakaj:
Večina konjev izgubi tisto svojo senzitivnost oz. občutljivost v ustih, ko se starajo. Dvoletnik ima veliko bolj občutljiva usta kot deset let star konj. Bolj ko so konjeva usta izpostavljena pritisku oz. drgnjenju brzde, hitreje bodo postala trda in izgubila svojo senzitivnost. Zato torej sam želim uporabljati najblažjo brzdo, kar se da, da dosežem želen odziv. Želim namreč kar najdlje ohraniti senzitivnost konjevih ust.
Ampak ne zamenjujte ust, ki so samo „občutljiva“ s tistimi, ki so „izšolana“. Konjeva usta so lahko zelo občutljiva, a če niso naučena, kako se odzivati na pritisk, jim ta občutljivost ne pomeni veliko. V idealni situaciji si želimo oboje… Izšolana usta, ki se odzivajo in so občutljiva na lahki pritisk. S to idejo v mislih se ponavadi jezdi „zelenega“ konja z O-ring snafflom (navadno lomjeno brzdo z O obročkom), ki ima gladki, 7/16" (1,12 centimetrski) premer ustnega dela. In te mehke brzde ne zamenjamo do takrat, ko občutimo, da se konj nanjo ne odziva več dobro.

Tu pa dosti ljudi postane zmedenih.

Ne vedo, s katero brzdo naj nadaljujejo. Naj uporabijo snaffle z malo več „ostrine“ ali naj vzamejo brzdo na vzvod? » več »

»Pepelkin konj« (spominja na zgodbo o Pepelki)  so klicali tega polnokrvnega žrebca, ki je poskrbel za preobrat v reji Quarter konj.

Ob 04.45 uri zgodaj zjutraj dne 06.04.1968 je živa legenda konjeniškega sveta izdahnila svoj zadnji dih.

Three Bars-u je zmanjkalo le dva dni, pa bi dopolnil 28 let. Poginil je zaradi srčnega infarkta. Petnajst minut pred smrtjo je še stal na nogah – za pleme so ga uporabljali še dva dni pred smrtjo. Le redki western konji so takrat doživeli tako dolgo in dragoceno življenje. Kar se tiče vpliva na pasmo Quarter horse, je njegova vloga preprosto monumentalna.

Na začetku popolnoma neprepoznaven, je z leti Three Bars poskrbel za preobrat v reji Quarter konj, saj je dokazal, da lahko konj, preizkušen v dirkah, v rejo prinese tudi skladno zunanjost. V veliki meri se moramo namreč prav Three Bars-u zahvaliti, da je pasma Quarter horse sedaj višja, hitrejša in bolj športne postave. Kakor je žrebec King P-234 v 40 ih letih (20. st.) postavil strandarde za Stock tip konja, je Three Bars v družbi z žrebcema Top Deck in Depth Charge spremenil standarde pasme v 60ih letih (20. st).
» več »

Ježa je privilegij. Jezdec bi moral imeti moralno odgovornost jezditi pravilno. (C. Hill)

Zavedati se moramo, da niso konji tisti, ki bi od nas zahtevali, da jih jahamo. Naša dolžnost in odgovornost je naučiti jih, da nas sprejmejo kot jezdece. Moramo jim dati vso svojo potrpežljivost in znanje, ker to potrebujejo, da bi uživali v delu.

Radi bi vam predstavili najosnovnejše namige za boljše komuniciranje s konjem na western način. Od pravilnega zajahanja, hodov, ustavljanja, pa do boljše ga sporazumevanja s konjem preko vajeti in branja konjeve govorice telesa. Nekaj besed je posvečenih tudi ravnotežju jezdeca ter različnim vajam, dotaknemo pa se tudi prehodov med hodi in vsem trem oblikam hoda v stran.

Za branje celotnega prispevka kliknite na spodnjo povezavo:

(http://www.vascerquarterhorses.com/osnove_western_jahanja.pdf)

Tekmovanje, ki ohranja pristno tradicijo vaquerov

Disciplina reined cow horse je ena najbolj razburljivih in zahtevnih med tekmovanji. Kombinirana iz reininga, cuttinga in posamičnega dela s teletom, postavlja na preizkus sposobnosti obeh, konja in jezdeca. Prejšnjič smo spoznali nastanek ter razvoj delovnega konja, kot tudi tradicijo ter njen pomen, zdaj pa si pobližje poglejmo več o samem tekmovanju.

Kako se trenira reined cow konj?
Zahvaljujoč prizadevanjem NRCHA so se originalne metode treninga španskih vaquerosov ohranile skorajda nespremenjene. Tradicionalni vaquero trening program vključuje številne faze – preteče dosti let, preden se konj šteje za „dokončanega“ in sposobnega zadovoljevati standardom za različne manevre, ki se zahtevajo na rančih, za zbiranje in pogone živine. Za začetek se konju, poleg bosala, predstavi tudi mehka lomljena brzda. Njen namen je dovoliti dvo in tro letnikom, da so vodeni skozi trening brez nepotrebnega pritiska na jezik, nebo ali občutljive kotičke ust. Navadna lomljena brzda v izkušenih rokah zagotavlja nežno navajanje na pravilno držo glave, na ustavljanje in obrate. Na koncu prvega leta šolanja naj bi bil mlad konj sposoben prikazati, v primerni hitrosti, vse manevre, nujno potrebne za dobro delo z živino. To je možno zaradi počasnega začetnega šolanja, korak po korak, z zelo malo oziroma brez bolečin ali strahov, povezanih s treningom. » več »

Prireditev vključuje hiter galop, sliding stop, spin v obe smeri in odstopanje. Ja, to je reining. Ampak reining kot ga še niste videli.

»Calla de caballo«, reining s konjem, je eno od dveh (s strani AQHA) odobrenih tekmovanj za AQHA točke v Mehiki. Najpogosteje se organizira kot del »charreade«, mehiškega rodea, kjer mehiški konjarji, imenovani »charros«, tekmujejo v jezdenju bikov in divjih konj, ropingu in drugih disciplinah.

Arena za charreado je oblikovana kot ključavnica, z dolgim, ravnim delom, ki se odpira v velik krog. Različna tekmovanja se odvijajo v različnih delih charreade, cala pa se odvija v obeh delih. Vsebuje tek s konjem vzdolž ravnega dela v krog, kjer je s kredo vrisan pravokotnik, širok 6 in dolg 20 metrov. Konj se mora v pravokotniku ustaviti s sliding stopom, izvesti spine v obe smeri in odstopiti iz njega. » več »