Večino nesreč na terenu je mogoče preprečiti. Upoštevanje preizkušenih in zanesljivih pravil za jahanje na terenu, lahko naredi ježo veliko bolj prijetno in manj nevarno. Bodi previden in zmeren: ne bodi vzrok za nesrečo koga drugega.
Na skupinsko terensko ježo nikoli ne jemlji mladega in nešolanega konja. Neizkušen konj potrebuje priprave v družbi izkušenih konj in z izkušenim jahačem, preden lahko gre na skupinsko terensko ježo.
Pred ježo vedno preveri opremo. Prepričaj se, da je pravilno nameščena in nepoškodovana.
Na zbirno mesto pridi točno. Zamujanje lahko pomeni stresen začetek ježe. Če veš, da ti ne bo uspelo priti ob pravem času, sporoči ostalim.
Če se odpravljaš na daljšo ježo, predvsem po gozdnih predelih, vzemi s seboj vodo in jopič živih barv.
Nekdo v skupini naj ima pri sebi prvo pomoč, plastične vrečke za smeti in uporabne pripomočke ( klin za kopita, vrv…).
Vedno določite vodjo terena. Večje skupine lahko določijo še nekoga, ki bo jahal zadnji. Ti dve osebi morata biti izkušena jahača in konjarja in morata biti sposobna pomagati drugim jahačem in konjem, če pride do težav.
Vedno naj velja princip »vsi za enega, eden za vse«. Na terenu je pomembno, da vsakdo pazi na vsakogar in je pripravljen pomagati drugim.
Konjem, ki brcajo, lahko na repe navežete rdeče pentlje. Tako bodo tudi tisti, ki konj ne poznajo, vedeli, kateremu se ne smejo preveč približati.
Nikdar ne začnite ježe dokler niso vsi jezdeci na konjih in pripravljeni na pot.
Med ježo nikdar ne prehitevaj vodje terena. To je pogost razlog za nesreče.
Med konjem pred teboj naj bo vsaj za eno konjsko dolžino razmaka, pri kasu raje dve. Drug ob drugem jahajte le, kadar to dovoljuje širina ceste.
Če imaš med ježo težave s konjem ali jahanjem, prosi vodjo terena, naj ustavi kolono in počaka, da urediš težavo.
Vedno jahaj po vnaprej začrtani poti. Na mnogih travnikih, poljskih in celo gozdnih poteh so jezdeci nezaželeni zaradi nevestnih jezdecev, ki svojim konjem pustijo hoditi po poljih, sadovnjakih, visoki travi… Spoštujte zasebno lastnino!
Nikdar ne vzemirjaj živine. Preganjanje tuje živine (igranje kavbojev) se imenuje »nadlegovanje« in je po zakonu kaznivo.
Jahača, ki je razjahal in hodi ob konju nikdar ne puščajte zadaj in ne jahajte stran od njega.
Vrata pašnikov in ograd vedno pustite tako, kot so bila, ko ste prišli (odprta ali zaprta).
Tudi pri prehodu skozi vrata je treba paziti na nekaj stvari. Navadno gre vodja terena prvi skozi vrata, jih pridrži, da gredo skozi še ostali in se nato ponovno postavi na čelo kolone. Nikdar ne jahajte naprej, dokler niso vsi jahači mimo vrat in vodja terena na svojem mestu.
Pred prečkanjem potoka, mlake ali vodnega zajetja, dajte vsem konjem priložnost, da pijejo, preden nadaljujete z ježo.
Nekateri konji gredo le s težavo prek vode. Dajte jim čas in možnost, da premagajo strah.
Preden prehitevaš jahača pred seboj, mu povej, da nameravaš prehiteti.
Ne dovoli svojemu konju, da se drgne in praska ob druge konje ali jahače. Ne samo, da je neprijetno, ampak je tudi pogost vzrok zatikanja in potrgane opreme (uzde).
Na vzpetini nikdar ne zajahuj konja tako, da si nižje kot on. Bolj varno in lažje je konja zajahati, če stoji nižje na bregu kot ti.
Nikdar ne galopiraj stran od skupine. Kadar se odločite za jahanje v hitrejšem tempu, razporedite konje tako, da se noben od konjev ne bo »razgrel« zaradi prehitevanja drugih.
Ko se ustavite, privežite vse konje. Mnogi konji težko stojijo pri miru, če se okrog njih sprehajajo spuščeni konji.
Preden se odpravite naprej, poberite vse smeti in jih odnesite s seboj do prvega koša za smeti (tudi, če je ta šele doma).
