Članki v kategoriji: Razno

Skozi zgodovino so širom po svetu s pomočjo določanja starosti konja na podlagi njegovih zob, dokazovali konjevo istovetnost, varnost in zanesljivost nakupa pri trgovanju s konji. Določanje starosti konja na podlagi obrabe njegovih zob, ni tako natančna znanost, kot so včasih verjeli (in kot nekateri verjamejo še danes). Še posebej je težko določiti konjevo starost, če je star med 8- 9 in 20 let. Obraba sekalcev je zelo odvisna od posameznega konja, od njegove prehrane, vedenjskih navad (kot je na primer hlapanje, glodanje lesa…)., prihaja pa tudi do razlik glede na pasmo konja. Vseeno pa je določanje obrabe zobovja še vedno merilo za približno določanje konjeve starosti.

Nekaj različnih načinov je, kako gledati konjevo zobovje in ugotoviti približno starost. » več »

Anatomija konja (Spela, 11.04.07)

Konjevo okostje je sestavljeno iz približno 210 posameznih kosti (repne kosti niso štete). Okostje daje oporo mišicam, zaščito notranjim organom in ima potrebno gibljivost, ko konju omogoča različno hitro gibanje, ležanje in sklanjanje ( pri paši).

Različne vrste sklepov omogočajo različne stopnje gibljivosti; na primer sklep med stegnenico in golenico, ki tvori kolenski pregib, omogoča veliko gibljivost, nasprotno pa sklepi med hrbteničnimi vretenci omogočajo le omejeno gibanje. Vse kosti, ki tvorijo sklepe, so prevlečene s hrustancem, ki je mehkejši kot kost in lahko omili ali popolnoma odpravi posledice obrabe ali poškodb na površini. Sklep dopolnjuje kapsula, ki proizvaja sklepno tekočino, ki podmazuje sklepne površine, ojačan pa je z vezmi ( vlaknati trakovi, ki povezujejo kosti na obeh straneh sklepa). Oblika sklepa in postavitev vezi in ostalih podpornih struktur, ki ga obkrožajo, določajo način gibanja sklepa. Bicelj na primer, se lahko bolj upogne, kot pa iztegne; koleno se lahko samo prepogne, medtem ko se lahko kolenski sklep do določene mere giblje v več smereh. » več »

Ustna votlina, lat.: cavum oris (Arhiv, 27.02.07)

Ustna votlina pri konju je zelo dolga in ozka. Velika zgornja in nekoliko manjša spodnja ustnica sta izredno gibljivi; sta hkrati zelo občutljiva tipalna in prijemalna organa. Ustnici pokrivajo nežne dlake, na samih robovih ustnic pa so dlake ščetinaste. Ustno režo obrobljajo številne tipalne dlake. Zgornja ustnica prehaja brez opazne meje v nosno ogledalo, po njej poteka nerazločna brazdica, cedilce. Ob straneh cedilca se neredko pojavljajo daljše dlake, ki lahko zrastejo v dobro oblikovane brke. Na spodnji ustnici je brada, ki sestoji iz slabotne bradne mišice (lat.: musculus mentalis), maščobnega tkiva (celice v maščobnem tkivu so polne masti, malo je medceličnine. Naloga: toplotna izlolacija, rezervna hrana, mehanska zaščita ) in vezivnega tkiva (jih je več, zgrajena so iz celic, medceličnih vezivnih vlaken ). Ustna reža sega od l. kočnika, vendar je glede na celotno dolžino ustne votline majhna, kar otežuje preiskavo in posege na organih v zadnjem delu ustne votline, četudi ustno režo maksimalno odpremo.

Sedaj sem vas na kratko popeljala skozi opis ust, v nadaljevanju pa bom spoznali žleze, jezik, trdo nebo….Potrudila se bom da vam bodo članki čimbolj razumljivi in ne preveč dolgočasni.

Lep pozdrav.

Viri: moj zvezek za anatomijo : ), Anatomija domačih živali, Leo Rigler

napisal: mmavha

Zobje, lat.: dentes (Arhiv, )

Zobje so vraščeni v jamicah zgornje in spodnje čeljustnice. Oblika zoba:

-zobna krona (je vidni del zoba)

-zobni vrat  (je nad zobno jamico, obdaja ga sluznica ali dlesen)

-zobna korenina (vsajena je v zobno jamico)

Zobje so pri sesalcih iz treh substanc: zobovine, sklenine in cementa. Zobovina ali dentin, je pod sklenino, vsebuje Ca snovi. Sklenina je najtrša snov, v njej ni žil in živcev, je različnih barv. Najbolj notranja je zobna pulpa (lat.:cabum dentis), je votlina v notranjosti, tu so žile in živci, zobni kanal pa sega do korenin. Zobno korenino obdaja zobni cement z vlakni je pritrjena v čeljust.
» več »

Želodec, lat.: Gaster (Arhiv, )

Želodec pri prežvekovalcih je zgrajen iz štirih delov. Tridelnega predželodca in četrtega dela tj. siriščnika. Tridelni želodec obsega vamp, kapico(je kroglast organ, ki se vrija med prepono in sp. koncem vampove vreče) in prebiralnik. Vsi ti trije deli imajo brezžlezno, kutano sluznico. Želodec je večvotlinski, ki se razvije podobno kot enovotlinski, iz enostavne vretenaste želodčne zasnove.

Prečni prerez želodčne votline:

Najbolj notranji del je sluznica, mišice in serozna mrena.Sluznica je močno nagubana. Tu so sluzne žleze, ki izločajo sok, prebavne žleze, želodčni sok, žleze.

Serozna mrena želodec obdaja, kot prevleka. Pomen: zmanjšuje trenje, vsebuje maščobno in limfatično tkivo.

Konjski želodec je zelo majhen in drži v fizioloških razmerah komaj 8- 15 litrov. Je zelo ukrivljen tako, da ležita kardija in pilorus-želodčni vratar- na manjši krivini drug blizu drugega. Vhod v želodčno ustje imenujemo cardia. Cardialno ustje obdaja kardialna mišična zanka, ki je posebno močna. Levo ob cardiji je želodčni svod ali fondus. Nadaljuje se v telo ali corpus. Na desni strani je mala krivina na levi pa velika, pri vhodu in izhodu v želodec sta dva sfinktra.

Po svoji zgradbi in obliki sestavljen enovotlinski. Konj ne more z bljuvanjem izprazniti želodca, čeprav je ta skrajno napolnjen, tudi zato ker se želodec izmika neposrednemu delovanju trebušne stiskalnice. Počenje želodca (lat.: ruptura ventriculi) pri konju ni ravno redek pojav prav zaradi tega.Močno napolnjen želodec se raztegne na levo in kavdalno, lahko pa se razširi proti preponi do 8. ali 7. medrebrnega prostora.

Leži, četudi je močneje napolnjen, s svojim največjim delom v levem intratoraklanem (znotraj v prsnem košu) delu predtrebušja. Samo s svojim piloričnim (pylorus-želodčni vratar) delom prehaja na desno čez medialno ravnino. Tudi tedaj, če je močno napolnjen ne doseže ventralne (zunanje) trebušne stene.

Viri: Anatomija domačih živali, Leo Rigler
napisal: mmavha

Če ste se z vašo kobilo prebili skozi enajst mesecev brejosti, ste že skoraj zmagali. V pričakovanju "dneva D" posvetite pozornost na zunanje, očitne znake priprave na porod:

  • vime se lahko začne polniti z mlekom že cela dva meseca pred žrebitvijo, bolj intenzivno pa 2-4 tedne prej
  • seski se ponavadi povečajo oz. podaljšajo 4-6 dni pred porodom,
  • 1-4 dni pred žrebitvijo se na seskih začne pojavljati kolostrum, prvo mleko (vosek, smola), mleko lahko tudi očitno kaplja (največkrat posušene kapljice na "štrlečem" sesku pomenijo prihod žrebeta v naslednjih 24 urah!)

Če pozorno spremljate fizične in psihične spremembe, opazite tudi:

  • relaksacijo medeničnih ligamentov (povešenje trebuha), odpiranje vulve,
  • nemir, nestrpnost, pogosto uriniranje, simptomi, podobni koliki - leganje in vstajanje, nabijanje s kopitom, pogledovanje ali celo grizenje po trebuhu, potenje. Na splošno so to znaki prve od treh faz poroda. (Vendar nevarnost kolike ni izključena. Če takšno obnašanje traja več kot dve uri brez napredka v smislu žrebitve, pokličite veterinarja!)  » več »

Bonton za terensko jahanje (Spela, 06.02.07)

Večino nesreč na terenu je mogoče preprečiti. Upoštevanje preizkušenih in zanesljivih pravil za jahanje na terenu, lahko naredi ježo veliko bolj prijetno in manj nevarno. Bodi previden in zmeren: ne bodi vzrok za nesrečo koga drugega.

Na skupinsko terensko ježo nikoli ne jemlji mladega in nešolanega konja. Neizkušen konj potrebuje priprave v družbi izkušenih konj in z izkušenim jahačem, preden lahko gre na skupinsko terensko ježo.

Pred ježo vedno preveri opremo. Prepričaj se, da je pravilno nameščena in nepoškodovana.

Na zbirno mesto pridi točno. Zamujanje lahko pomeni stresen začetek ježe. Če veš, da ti ne bo uspelo priti ob pravem času, sporoči ostalim.

Če se odpravljaš na daljšo ježo, predvsem po gozdnih predelih, vzemi s seboj vodo in jopič živih barv.

Nekdo v skupini naj ima pri sebi prvo pomoč, plastične vrečke za smeti in uporabne pripomočke ( klin za kopita, vrv…).

Vedno določite vodjo terena. Večje skupine lahko določijo še nekoga, ki bo jahal zadnji. Ti dve osebi morata biti izkušena jahača in konjarja in morata biti sposobna pomagati drugim jahačem in konjem, če pride do težav.

Vedno naj velja princip »vsi za enega, eden za vse«. Na terenu je pomembno, da vsakdo pazi na vsakogar in je pripravljen pomagati drugim.

Konjem, ki brcajo, lahko na repe navežete rdeče pentlje. Tako bodo tudi tisti, ki konj ne poznajo, vedeli, kateremu se ne smejo preveč približati.

Nikdar ne začnite ježe dokler niso vsi jezdeci na konjih in pripravljeni na pot.

Med ježo nikdar ne prehitevaj vodje terena. To je pogost razlog za nesreče.

Med konjem pred teboj naj bo vsaj za eno konjsko dolžino razmaka, pri kasu raje dve. Drug ob drugem jahajte le, kadar to dovoljuje širina ceste.

Če imaš med ježo težave s konjem ali jahanjem, prosi vodjo terena, naj ustavi kolono in počaka, da urediš težavo.
Vedno jahaj po vnaprej začrtani poti. Na mnogih travnikih, poljskih in celo gozdnih poteh so jezdeci nezaželeni zaradi nevestnih jezdecev, ki svojim konjem pustijo hoditi po poljih, sadovnjakih, visoki travi… Spoštujte zasebno lastnino!

Nikdar ne vzemirjaj živine. Preganjanje tuje živine (igranje kavbojev) se imenuje »nadlegovanje« in je po zakonu kaznivo.

Jahača, ki je razjahal in hodi ob konju nikdar ne puščajte zadaj in ne jahajte stran od njega.

Vrata pašnikov in ograd vedno pustite tako, kot so bila, ko ste prišli (odprta ali zaprta).

Tudi pri prehodu skozi vrata je treba paziti na nekaj stvari. Navadno gre vodja terena prvi skozi vrata, jih pridrži, da gredo skozi še ostali in se nato ponovno postavi na čelo kolone. Nikdar ne jahajte naprej, dokler niso vsi jahači mimo vrat in vodja terena na svojem mestu.

Pred prečkanjem potoka, mlake ali vodnega zajetja, dajte vsem konjem priložnost, da pijejo, preden nadaljujete z ježo.

Nekateri konji gredo le s težavo prek vode. Dajte jim čas in možnost, da premagajo strah.

Preden prehitevaš jahača pred seboj, mu povej, da nameravaš prehiteti.

Ne dovoli svojemu konju, da se drgne in praska ob druge konje ali jahače. Ne samo, da je neprijetno, ampak je tudi pogost vzrok zatikanja in potrgane opreme (uzde).

Na vzpetini nikdar ne zajahuj konja tako, da si nižje kot on. Bolj varno in lažje je konja zajahati, če stoji nižje na bregu kot ti.

Nikdar ne galopiraj stran od skupine. Kadar se odločite za jahanje v hitrejšem tempu, razporedite konje tako, da se noben od konjev ne bo »razgrel« zaradi prehitevanja drugih.

Ko se ustavite, privežite vse konje. Mnogi konji težko stojijo pri miru, če se okrog njih sprehajajo spuščeni konji.

Preden se odpravite naprej, poberite vse smeti in jih odnesite s seboj do prvega koša za smeti (tudi, če je ta šele doma).

Praznik svetega Štefana (Tanja, )

Cerkev svetega Štefana slavi kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in skrbel je za siromake. Zelo uspešno je oznanjal Jezusov nauk, Judje pa so ga izgnali iz mesta in ga kamenjali do smrti. V srednji in severni Evropi je znan kot zavetnik konj. Dan svetega Štefana na zahodu praznujejo 26., na vzhodu pa 27. decembra.

» več »

Vrnitev konj pševalski (Arhiv, )

Leta 1897 je ruski polkovnik Nikolaj Przewalski iz Mongolije v Petrograd prinesel krzno dotlej neznane vrste majhnega konja, ki so mu naravoslovci nadeli ime equis przewalski. Ta vrsta je v sami Mongoliji izumrla okoli leta 1966, k sreči pa je v živalskih vrtovih že leta 1959 živelo še 34 primerkov te vrste. V letih 1993 in 1994 je društvo Takh (mongolska beseda za »majhnega divjega konja«), ki ga je ustanovila francoska etologinja Claudia Feh, v Franciji vzredilo prvo čredo 11 konj pševalski. » več »

Lep pozdrav vsem !

Res je, da pravo poletje se sploh še ni začelo, a meni misli že uhajajo na mesec november in z njim povezan konjeniški sejem "Fiera Cavalli Verona".
Ko se pogovarjam z ostalimi konjeljubci v klepetalnici našega potrala, mi mnogi potožijo, da bi jim pred odhodom na sejem koristil kakšen hiter tečaj italijanskega jezika, da bi tako na sejmu znali sploh kaj vprašat.
Drugi mi razočarano razlagajo, da si zelo radi ogledujejo italijanske spletne strani o konjih, a da več kot besedo "cavallo" ne razumejo.
In tako se mi je v glavi rodila zamisel, da bi sestavila kratek slovensko – italijanski slovar, ki bi zajemal najpogostejše ter splošne izraze na področju konjeništva.
Moja zamisel je, da bi bil ta mini slovar le neka mala osnova, ne pa prava profesionalna konjeniška enciklopedija. Prav zato ni tako obsežen in vanj nisem vključila vseh podrobnosti in strokovnih izrazov. Morda bo koga to motilo, morda bo kdo našel kakšne pomanjkljivosti, drugi se bodo hudovali zakaj je vse tako nasplošno….. In tukaj pridete na vrsto vi: če vas karkoli zanima, imate še kakšne predloge za prevod ..itd, me prosim kontaktirajte, pa bomo skupaj dopolnili slovarček.
Želim vam prijetno učenje italijanskega jezika!
 
Andalusio

» več »