Zgodovina:

Teenessee walking horse je enakega izvora kot ameriški kasač (standardbred) in so ga šele leta 1935 priznali kot samostojno pasmo. Nastal je pri kmetih v ameriški zvezni državi Tennessee. S spretnimi križanji med kljusači in kasači je s pomočjo ameriškega kasača, morganovega konja, american sadllebreda in angleškega polnokrvnega konja nastal lep konj nenavadnih, a zelo čistih hodov. Kasneje so ga vzgajali lastniki plantaž za oglede svojih posesti. » več »

Zgodovina:

Potem ko je tarpan v prejšnjem stoletju izumrl, so le kratek čas za tem začeli iz kmečkih ostankov zbirati živali, ki so bile zelo podobne tarpanu. Z njimi so začeli naknadno vzrejo konj, ki jih prav tako imenujejo tarpane, vendar pa niso čistokrvni. » več »

Splošno o konju:

Konji obeh pasem so izrazito primitivni poniji, ki spominjajo na mongolske ali kitajske ponije. Uporabljajo jih pri narodnem športu, metanju koplja. Predstavljajo jih pa tudi kot "plešoče ponije": » več »

Zgodovina:

Suffolk punch je domača pasma grofije Suffolk v Veliki Britaniji in so jo omenjali že leta 1586. Tako je ena njstarejših pasem kočijažkih konj nasploh. Pasma izvira vsaj iz 16. stoletja, čeprav vse danes obstoječe linije prihajajo iz enega žrebca. To je bil Criso`s Horse of Ufford, ožrebljen leta 1768. » več »

Zgodovina:

Vikingi so že med leti 860 in 935 pripeljati na Islandijo svojega majhnega norveškega konjiča. Od tedaj se je več kot tisoč let vzgajal v čisti krvi. Resda so nekoč poskusili islandskemu konju primešati vzhodno kri, vendar je poskus popolnoma propadel in z odlokom islandskega » več »

Zgodovina:

Nastal je s križanjem medžimurskega in noriškega konja ob sodelovanju belgijskega konja in porcherona. To dolgo časa ni bila enotna pasma, šele po drugi svetovni vojni so si pričeli prizadevati, da bi postala. Leta 1962 so pasmo poimenovali slovenski hladnokrvni konj. Sem so prišteli pravzaprav vse hladnokrvne konje nečiste krvi na območju naše države. Pozneje so se strokovnjaki zelo trudili za poenotenje te pasme; temu je namenjena rodovniška služba z A in B rodovnikom. » več »

Zgodovina:

V Angliji in na Irskem je ta pasma zelo razširjena že od rimskih časov naprej. Tedaj so ga imenovali Equus magnus (veliki konj) ali war horse (vojni konj). Zaradi nekdanje črne barve, ki je še danes zelo pogosta, so ga imenovali tudi "old english black". V srednjem veku so vitezi na turnirjih v Angliji jahali skoraj izključno te konje. Nastal je s križanjem domačih težkih kobil s flandrijskimi žrebci. » več »

(avtor: Eva)

Splošno o konju:

Pasma je doma na Shetlandskih in Orkneyskih otokih, danes je razširjena po vsem svetu.
Konjiček je za svojo velikost zelo močan, vztrajen in odporen.Nezahteven glede prehrane in bivališča.V svoji domovini je vsestransko uporaben in zmožen delovni konj.Drugod zaradi svojega prijaznega in mirnega značaja predvsem konj za otroke. » več »

Zgodovina:

Shagya arabci so nastali po etu 1789, ko je bila na Madžerskem ustanovljena kobilarna Babolna (kmalu so ga začeli vzgajati tudi v kobilarnah Radautz in Piber), s križanji med arabskim konjem in predstavniki nekaterih drugih pasem. Cilj je bila vzgoja konja, primernega za konjenico, ki pa bi imel tudi sposobnosti za vožnjo in bi bil uspešen izboljševalec drugih pasem. In to jim je uspelo: shagaya arabec se ni uporabljal samo v konjenici številnih armad, temveč je zaslovel tudi kot paradni konj. Cesarjeva straža na habsburškem dvoru na Dunaju je uporabljala le tega konja. » več »

Splošno o konju:

Nastal je v Virginiji prav s križanjem arabskih, barberskih in turških žrebcev z angleškimi polnokrvnimi kobilami. Ena od prvih pasem športnih konj, vzgojena v S. Ameriki (leta 1665), je pasma quarter horse. Ti konji dosežejo na kratkih razdaljah velike hitrosti, celo do 70 km/h. Od tod prihaja tudi njihovo ime " konji za četrt milje". S prihodom angleškega polnokrvnega konja na dirke je bil ta konj zapostavljen, ameriško društvo za pasmo quarter horse ustanovljeno leta 1940, pa je ponovno povečalo zanimanje za tega konja. » več »