Članki v kategoriji: Pasme
PAINT KONJI - barvna igra narave (alexg, 16.05.07)
Barvni vzorci dlake - coat patterns

Ameriški paint konji imajo zgodovino, ki je edinstvena med pasmami konjev vsega sveta. Nekdaj nepriznani značilni vzorci pogojujejo neponovljivost posameznega paint konja oz. njegovega barvnega vzorca dlake. Dandanes je reja ameriških paint konjev ena najhitreje rastočih na svetu. Če smo se pripravljeni naučiti kaj več o paint konjih, kaj kmalu spoznamo, da imajo ti konji nekaj več kot le lepo telesno konstrukcijo in zanimivo barvo dlake, kar naj bi jih naredilo za eno izmed najbolj priljubljenih pasem konj.
Register paint konjev vodi American Paint horse Association – APHA. Uradno zapisana zgodovina združenja sega v leto 1962. Iz samo nekaj sto paint konjev, ki so bili registrirani do konca 1962. leta, je število konjev danes naraslo na preko 800.000.

Vzorci paint konjev:

TOBIANO (tow be yah’ no): lise na glavi so enako izrazite kot pri enobarvnih konjih: glava je lahko enobarvna ali pa ima konj na čelu belo liso, zvezdo, ozko črto ali poljubno belo liso. Pri tobiano vzorcu ima konj vse štiri noge bele, vsaj podkolenice. Lise so pogosto ovalne in zaokrožene, raztegajoče se navzdol po vratu in prsnem delu. Razporeditev vzorca daje videz oklepa, ščita. Ponavadi ima tobiano temno barvo po eni ali obeh bočnih straneh, čeprav lahko prevladuje temna ali bela barva. Rep je pogosto dvobarven.

OVERO (oh vairoh): vzorec je lahko prevladujoče temen ali bel. Vsekakor pa je za tobiano vzorec tipično, da bela barva ne preide preko konjevega hrbta med vihrom in repom. Običajno je ena ali vse štiri noge temne. Pomembno je tudi, da ima konj lahko značilno belo znamenje na glavi, npr. belolisast »obraz«. Večinoma imajo overo vzorčasti konji neenake, nepravilne in razpršene lise. Rep je ponavadi enobarven

 
TOVERO (tow vairoh): vzorec ima značilnosti obeh zgoraj opisanih: tobiano in overo. Nekatere barvne vzorce paint konjev ni bilo mogoče umestiti v prvega ali drugega, ker so imeli značilnosti obeh, zato so v APHA pred leti poimenovali še tretjega – tovero. Običajno ima takšen konj več belega kot obarvanega območja, nekatera skoraj popolnoma bela. Kontrastne lise so izrazite, ovalne in zaokrožene, ki se podaljšujejo navzdol po vratu in prsnem delu v obliki oklepa. Ponavadi imajo tovero vzorčeni konji temno pigmentacijo okoli ušes, ki se lahko razteza na sprednji del glave ali/in okoli oči. Pogosto ima kontrastno obarvano eno ali obe bočni strani. Možna so obarvanja z različno velikimi lisami na korenu repa.

Barvna tabela:

Zanimivo je, da imata izraza tobiano in overo španski izvor, prepoznavno povezavo s Cortezom in konvistadorji, ki so pripeljali paint konje v Severno Ameriko v letu 1400.
Generacijsko je potrjeno, da eden ali več dominantnih genov določi overo vzorec. Včasih se ta gen minimalno izrazi, npr. kot belolisast »obraz« ali visoko bele noge, zato lahko zanesljivo trdimo, da je overo izrazit.
Ker je dejavnik tobiano gena dominanten, ima tobiano vzorčen konj vsaj enega od staršev, nosilca tobiano gena.

Opisane vzorce sestavljajo osnovne barve, ki jih APHA označuje z:
bay, black, brown, sorrel, chestnut, dun, red dun, grullo, buckskin, palomino, gray, red roan, blue road, bay roan, cremello in perlino.

Vprašanje je: Paint konji ali Pinto?

Paint konji se pojavljajo v raznovrstnih barvah in neštetih vzorcih. Njihova dlaka je ponavadi kombinacija bele barve z osnovnim barvami, ki so skupne tudi drugim konjem: black, bay, brown, chestnut, dun, drullo, sorrel, palomino, gray, cremello, perlino in roan. Vsak paint konj ima svoj vzorec in znamenja in ni enak nobenemu drugemu barvnemu vzorcu.
Verjetno ste že slišali oba termina: Paint in Pinto, izmenjaje uporabljena za konja s posebno obarvano dlako. Zamenjava je posledica španskega izraza »caballos Pintos«, ki se pravilno prevede v »Paint«.
Starejša določila APHA so začasno dovoljevala poimenovanje pisanih konj z angleškim izrazom »Paint« ali s špansko besedo »Pinto«.
Dandanes obstajata oba registra: register paint konjev in register pinto konjev. Ta različna termina označujeta dva povsem različna tipa konjev, zato enačenje ni dopustno. Uprava združenja Pinto Horse Association (PtHA) dovoljuje registracijo konj, ki imajo minimalno obarvanost priznano v registru. American Paint Horse Association – APHA priznava za paint le tiste konje, ki imajo ustrezni barvni vzorec v osnovnih barvah in registriran rod v enem od treh priznanih registrih: APHA, AQHA in Jockey Club (polnokrvni konji).
Nekateri obarvani konji so lahko dvojno registrirani v APHA in PtHA, če izpolnjujejo rejske standarde, ki jih določata obe organizaciji. Kakorkoli registra nikakor nista sorodna, vsak deluje s svojim vodstvom, z ločenima upravama in raznolikimi pravili ter registracijskimi zahtevami.

Paint konji so višine: 150 - 160 cm in teže do 550 kg. Pinto konji so višine 140 - 145 cm in teže 400 - 480 kg.

Povzeto po American Paint Horse Association’s Guide to Membership & Programs.

Rejca paint in quarter konjev
Tatjana in Sandi Gombač
Loška 4
1270 LITIJA

http://www.gombac-horses.com

Paint horse tudi v Sloveniji (alexg, 15.05.07)

Razcvet konjeništva in odprtje meja Evrope je pripomoglo, da se je v Sloveniji pojavilo več različnih pasem konj in ena izmed njih je tudi pasma Paint Horse. Na slovenskem prostoru smo do sedaj lahko zasledili dve vrste ameriških konj: Appaloosa in Quater Horse .
Želja po dobrem western konju roji po glavi mnogim ljubiteljem te zvrsti jahanja. In prav Paint konj je ena od možnosti, da poleg dobrega konja dobite še zanimivo barvno kombinacijo.
Ljubitelji barvnih konj radi vidimo zanimivo igro narave, ko je konj z različnimi odtenki barv prava mojstrovina. Paint konji niso samo lepa barvna kombinacija, ampak so po svoji osnovi enaki nam bolj poznanega Quarter konja. Tako lahko brez slabe vesti trdimo, da je Paint konj barvasti Quarter konj. Paint je tako kot Quarter konj uradno priznana pasma, register konj pa vodi združenje APHA (American Paint Horse Association) s sedežem v Fort Worthu v Teksasu.( www.apha.com )Ustanovitelji združenja APHA niso hoteli, da bi pasma temeljila samo na barvnem vzorcu dlake, ampak so postavili tudi stroge standarde glede telesne zgradbe, športne sposobnosti in tudi glede temperamenta (mirnost, učljivost). V ta namen so izdelali program za pregled žrebcev, ki je ostal v veljavi vse dotlej, dokler se reja ni razvijala v zastavljeni smeri.
Paint konji so visoki od 1,50 do 1,60 m in lahko na dolgih terenskih ježah brez težav nosijo tudi težke odrasle jezdece in težko western sedlo. Cilj selekcije je bil ohraniti takšno višino, ker previsoki konji niso več tako okretni, prav okretnost pa je tudi ena izmed bistvenih značilnosti western konj. Paint konji so zdržljivi, z lahkoto se prilagodijo različnim vremenskim pogojem, zato je vzdrževanje enostavno - v vseh letnih časih lahko živijo zunaj, le da imajo možnost v slabšem vremenu zateči se v zavetrje.
Zaradi njegovega priljudnega značaja je vzgoja enostavna, prav tako pa učenje tako za delo pod sedlom kot za vprego.
Paint konji so primerni za vsestransko uporabo. Odlični so v dirkah na kratke razdalje (klasična razdalja je četrt milje), za treking kot tudi za western discipline.
Uradna registracija konja pri APHA zahteva, da so predniki konja registrirani pri eni od priznanih organizacij: the American Paint Quarter Horse Association, the American Paint Stock Horse Association, the Jockey Club ali the American Quarter Horse Association. Danes so v veljavi tri združenja APHA, AQHA in Jockey Club.
Čeprav so v registru APHA registrirani tudi enobarvni konji s Paint predniki kot plemenski konji, združenje podpira zahteve glede barvnih vzorcev. Barvni vzorec je namreč pomemben kot značilnost pasme in ohranjanje te značilnosti je namen, zaradi katerega je bilo združenje tudi ustanovljeno.
Današnji trend reje Paint konjev se nagiba v smer uporabe genskega potenciala Quarter pasme s strani kobil in Paint žrebcev. Takšna kombinacija daje izredno dobre rezultate in je v velikem porastu. Prav s kombinacijo Quater pasme in Pain pasme se vse bolj pridobiva na kvaliteti in seveda tudi na zanimivih barvnih vzorcih. Pri kombinaciji Paint žrebca in Quarter kobile žrebeta pridobijo rodovnik pri Paint Horse registru.

Sandi Gombač, Loška 4, 1270 LITIJA,
tel.: 041 681 316

http://www.gombac-horses.com

Vrnitev konj pševalski (Arhiv, 06.02.07)

Leta 1897 je ruski polkovnik Nikolaj Przewalski iz Mongolije v Petrograd prinesel krzno dotlej neznane vrste majhnega konja, ki so mu naravoslovci nadeli ime equis przewalski. Ta vrsta je v sami Mongoliji izumrla okoli leta 1966, k sreči pa je v živalskih vrtovih že leta 1959 živelo še 34 primerkov te vrste. V letih 1993 in 1994 je društvo Takh (mongolska beseda za »majhnega divjega konja«), ki ga je ustanovila francoska etologinja Claudia Feh, v Franciji vzredilo prvo čredo 11 konj pševalski. » več »

Kako in kdaj je nastal lipicanec (Katja, 14.01.07)

(avtor: Iztok Humar)

V slovenskih medijih zadnje čase pogosto slišimo in beremo, da je lipicanec več kot 400 let stara pasma konj, ki mu je dal osnovo in pečat kraški konj. Nekateri se naslanjajo na zapiske iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki piše o slavnih kraških konjih. Spet drugi so pisali, da so lipicanca uporabljali že pri ustoličevanju koroških vojvod in to do 15. stoletja (Pred habsburškim prevzetjem Lipice!). » več »

Sorodniki konja (Tanja, 06.01.07)

Konjevi sorodniki so, osli, pol osli in zebre. Verjetno so nastali v pliocenu iz hippariona. Vsi spadajo v rod Equs, družino konj (Equidae), podpred lihoprstih kopitarjev (Perissodactyla), red kopitarjev (Ungulata), podrazred višjih sesalcev (Placentalia) in razred sesalcev ( Mammalia).
Konjevi sorodniki imajo daljše uhlje, na hrbtu jeguljaste proge, kar je pri konjih sila redko, na nogah pa imajo prečne proge. Osli in pol osli imajo dlako na trebuhu in notranjih delih nog izrazito svetlejšo (vsi razen onagra). Konj ima kostanje na vseh štirih nogah, konjevi sorodniki pa samo na prednjih. Pri konjih je rep po celi dolžini obrasel z žimo, pri sorodnikih je kitast; osli imajo poleg tega samo pet križnih vretenc. Pri kobilah traja brejost 335 dni, pri oslih 360, pri zebrah celo 370 dni. » več »

Zgodovinski oris ruske vzreje arabcev

http://www.horses.ru/tersk.htm

Arabski konj je v Rusiji že od nekdaj. Že v 12. stoletju govore ruske kronike o čudežnem konju. Lepi in plemeniti konji so bili redki in zato toliko bolj dragoceni in cenjeni za konjenico in kraljevi dvor.

S potovanj so pripeljali predvsem arabske konje turškega izvora. V hlevih Ivana Groznega (1530-84) so bili mnogi teh mešancev in tudi čisti arabci. V zgodnjem 18. stoletju so našteli okoli 100 čistokrvnih arabskih žrebcev. » več »

Wielkopolska (Tanja, )

Splošno o konju:

Wielkopolska izhaja iz ostankov kobilarne trakencev po drugi svetovni vojni in pozenskega konja. Gre za lepega, dobro proporcioniranega konja, ki je po svoji zunanjosti podoben trakencu. Je senzibilen, zdrav in pogumen jahalni in vprežni konj, visok od 157 do 165 cm. Večinoma se pojavljajo le rjavci, občasno tudi vranci in lisjaki.

http://www.agraria.org/equini/wielkopolski.jpg

Viri:
Pasme, nega, šolanje, šport - Heidrun Werner
http://www.agraria.org/equini/wielkopolski.htm

Vladimirski konj (Tanja, )

Zgodovina:

Izvira iz okrožja Vladimir, vzhodno od Moskve. Nastal je s križanjem avtohtonih pasem suffolka, cleveland baya, ardenskega konja in percherona. Pri nastanku tega konja sta sodelovala tudi shire in orlov kasač. Omenjena križanja so dala energičnega in zelo elegantnega konja. » več »

Vestfalec (Tanja, )

Zgodovina:

Vestvalski konj prihaja iz severne nemške pokrajine Vestfalije. Pri vzgoji so se uporabljali v glavnem hanovernaski žrebci, ki so tam oblikovali vse krvne linije. Močan vpliv so imeli tudi trakenci, polnokrvni anglo-arabec Ramzes in angleški polnokrvni konj Angelo XX.
Središče vstfalske reje je bila žrebčarna Warendorf, ustanovljena leta 1871. » več »

Trakenec (Tanja, )

Zgodovina:

Večina nemških strokovnjakov bo pri trakenskem konju priznala, da gre za najplemenitejšega konja v Nečiji. Prihaja iz kobilarne Trakehnen, ustanovljene leta 1732 v vzhodni Prusiji, na meji med nekdanjo ZSSR. Do druge svetovne vojne sta bila vzhodnopruski in trakenski konj dve različni pasmi. V 19. stoletju so bili trakenci najboljši vojaški konji; imeli so močno mišičje in dosegali so izredne hitrosti, tudi več kot 1000 metrov v eni minuti. » več »