Članki v kategoriji: Nega in zdravje

Nordi je bil pri svojih dveh mesecih in pol prvič deležen resnejše pedikure. »Že pri dveh mesecih?!« Ja. In pravzaprav je to en mesec prepozno… Ampak začnimo na začetku .

Čeprav mnogi še vedno verjamejo, da je treba žrebička prvo leto življenja (ali pa celo prvih nekaj let) pustiti pri miru, da »odraste v konja«, se vseeno vse bolj prepoznava pomembnost dela z žrebički in skrb za njihova kopita od prvega dne dalje. Pravilna skrb za žrebičkova kopita bo določila obliko in strukturo njegovih kopit. Pa ne samo kopit. Rast, oblika in razvoj kopit določajo postavitev vseh kosti v nogi in s tem uravnoteženost celotnega okostja konja. Še en pogosto spregledan razlog za zgodnjo skrb za kopita pri žrebičku je zaščita občutljivih struktur kopita in nog, ter preprečevanje poškodb in bolečin v mišicah, sklepih in veznih tkivih, ki so lahko posledica nepravilne rasti ali obrabe kopit.

Zgodnje delo z žrebičkom se obrestuje na vseh področjih. To, da se žrebe že takoj po rojstvu nauči sprejemati stalno prisotnost človeka, ne pomeni da je okradeno mladosti in svobode. Prej ko se nauči da dotiki, dviganje nog in sledenje človeku niso ne boleči, ne nevarni, lepše življenje ga čaka. Konj, ki se ne boji okolice in sprejema človeka kot svojega vodjo, bo neprimerno lažje deloval in živel v okolju ki mu je namenjeno. Brez stresa, strahu in želje po begu. Mali konjiček, podobno kot otrok, veliko lažje sprejema vse kar je novega, saj mu je konec koncev novo vse . Zato naj vam ne bo težko izkoristiti vsak razpoložljiv trenutek za »šolo v naravi«. Žrebiček mora vsekakor imeti priložnost razvijati socialne veščine znotraj svoje črede, živeti na prostem, v družbi vrstnikov in odraslih konj, kjer se nauči pravil hierarhije in kjer razvije svoj konjski jaz. Na srečo se to ne izključuje z istočasnim spoznavanjem sveta ljudi in pravil obnašanja z njimi. Ključ dobrega odnosa med konjem in človekom je obojestransko poznavanje in sprejemanje obeh svetov – konjskega in človeškega. In nikoli tega ne bo lažje doseči kot prav dokler je žrebiček še radoveden in dojemljiv za vse kar se okrog njega dogaja. Kar mu boste predstavili v prvih dneh, tednih in mesecih življenja, bo z njim ostalo za vedno.

Gremo nazaj h kopitom . Kdaj naj bi žrebičku prvič popravili obliko kopit? Najbolje okrog prvega meseca starosti. Zakaj ravno takrat?

  1. Pred prvim urejanjem kopit bomo najbrž prvič zares dobro pogledali žrebičkovo stojo in morebitne napake v njej. Pri enem mesecu starosti se že pokaže v katero smer se bo razvijala žrebičkova stoja, hkrati pa je to dovolj zgodaj, da lahko morebitne napake v stoji popravimo še preden se na podlagi napačne oblike ali razvoja kopit začne napačno razvijati celotna struktura nog in skeleta.

  2. Pomembno je, da žrebička čim bolj zgodaj v življenju navadimo na urejanje kopit, saj bo to postalo del njegovega življenja. Žrebičku ki vam zaupa ne bo težko predstaviti čiščenja kopit in urejanja s pilo kot del prijetnega druženja. Če mu med urejanjem kopit privoščite še praskanje po vihru ali nad repom, bo urejanje kopit med njegovimi najljubšimi aktivnostmi, za kar vam bo nekoč v prihodnosti neskončno hvaležen tudi kovač .

  3. Pri mesec dni starem žrebičku so navadno potrebni le zelo majhni popravki na kopitih, kar je dobro za oba -> žrebičkova prva izkušnja z urejanjem kopitk bo kratka in prijetna, tistemu ki mu kopitka oskrbuje pa se ni treba bati da bi žrebiček izgubil potrpljenje in zanimanje, saj je vsega skupaj konec v nekaj minutah .

Vseeno se lahko zgodi, da mesec dni star žrebiček še težko lovi ravnotežje na treh nogah, pa čeprav samo nekaj minut, zato naj ob žrebičku vedno stoji nekdo, ki ga drži ali na kogar se lahko žrebe nasloni v primeru da izgubi ravnotežje ali se ne počuti varnega na treh nogah.

Bistveno pri urejanju kopit žrebeta je, da mu pomagamo oblikovati trdna kopita, ki se ne krušijo in sčasoma razvijejo močan podplat in steno, hkrati pa skrbimo za pravilno obliko. Žrebičkovih kopit se nikoli ne lotimo s kleščami ali nožem za kopita. Dovolj je klin za čiščenje kopit in dobra pila za kopita. Kopitka sčistimo, žabico in podplat pustimo popolnoma pri miru, po potrebi s pilo skrajšamo kopitno steno (skrajšamo jo toliko, da je približno 2-3 mm višja od podplata) in rob kopitne stene po vsej dolžini zaoblimo, s čimer preprečimo krušenje in plavutasto rast kopit. Pri žrebičkih se pogosto zgodi da jim kopito raste »v špico«, se pravi da ni lepo okroglo, ampak je vrh prsta špičasto oblikovan, zaradi česar žrebe stopa na stran, ne naravnost naprej ( špica na vrh prsta se "zatika" v tla, namesto da bi kopito lepo »steklo« po podlagi). V tem primeru istočasno ko zaoblimo rob med podplatom in kopitno steno, še zgladimo špičasti del, da se enakomerno zlije v ovalno obliko kopita. Kopita naj vedno oblikuje človek ki ve kaj počne, saj lahko pri tako majhnem kopitu, enako kot lahko popravimo morebitne napake, tudi naredimo napako, ki se bo odražala na celotni strukturi in gibanju konja.

Če kopita žrebičku urejate sami in ste kdaj v dvomih koliko in kaj odstraniti in kaj pustiti, se držite pravila »Naredi samo kar je nujno, poskrbi da se kopitno ne kruši (zaobljen rob) in ne odstranjuj ničesar na podplatu in žabici".

Ne pozabite da ne oblikujete samo kopita, ampak tudi žrebičkovo prihodnost…


Prejšnji članek o Nordiju: Mali Nordi velik za dva
Naslednji članek o Nordiju: Nordijev prvi izlet v neznano ali kako mali kosmati zrastejo v velike terence

 

Naravno ravnovesje v konjevih ustih (Spela, 14.03.08)

Vsi si lahko vsaj približno predstavljamo kako si je narava zamislila ravnovesje konjskega kopita. Konj si je v divjini z dnevnim iskanjem paše po naravni poti obrabljal roževino in vzdrževal pravilno rast kopita. To naravno obrabljanje na osnovi načina življenja in okolja, je enako značilno tudi za konjeve zobe, čeprav je ta del konjevega telesa vse prepogosto spregledan. Ideja da je nekaj “pravilno oblikovano da opravlja svojo funkcijo in opravlja svojo funkcijo da je pravilno oblikovano” v primeru zob resnično zadane bistvo. To kar bom delil z vami v sledečem članku ni moje prepričanje, ampak preprosto tisto, kar očitno najbolj ustreza konjevim naravnim danostim.
» več »

DSLD - degenerativni sindrom (Jager, 27.02.08)

DSLD ( Degenerative Suspensory Ligament Desmitis) je degenerativni sindrom pri konjih, pri katerem se pojavi t.i. degenerativno vnetje biceljnega sklepa. Bolezen je zelo pomanjkljivo raziskana, zato le nekaj osnovnih podatkov:
» več »

Skrb za kopita v zimskem času (amazona, 18.10.07)

Zima je idealen čas, ko konja lahko pustimo razkovanega, saj ponavadi ne dela tako intenzivno kot med letom. V okolju, kjer je veliko snega, je pri podkovanem konju veliko več možnosti, da se bodo v kopitu nabrale kepe snega. Te trde ledene kepe spremenijo podkve v odlične drsalke za konja.

Puščanje konja razkovanega vsaj nekaj mesecev na leto bo povečalo zdravje nog (kopitna stena se bo odebelila, globina podplata bo narasla, pete se bodo razširile…). Izboljšanje je posledica naravnih procesov (povečanje cirkulacije krvi, premikanje (oženje in širjenje) v notranjosti kopita), ki se lahko odvijajo le, če kopito ni omejeno s podkvijo.
» več »

Čolničasto kopito (Spela, 04.10.07)

(tudi ekvinovarus, Pes Equinovarus, club foot, Klumpfuß…)

Čolničasto kopito je prirojena ali pridobljena deformacija kopita.


Pred operacijo. (fotografija je last Dr. Judith L. Mullholand BSc. BVMS)


Po operaciji in podaljšanju prsta z Equitane® in prilegajočo se ustrezno podkvijo. Tri tedne po operaciji se začne s prilagojeno vadbo, sčasoma kopito pridobi normalno obliko.
(fotografija je last Dr. Judith L. Mullholand BSc. BVMS)


Čolničasto kopito, ki lahko prizadane eno ali več kopit pri prizadetem konju, je deformacija, ki jo povzroča stalna zakrčenost ene ali več tetiv v nogi. Navadno je med prizadetimi tetivami glavna tetiva, ki povezuje komolčni in skočni na prednjih, oziroma petni in skočni sklep na zanjih nogah; podpovršinska prstna tetiva in podporna vezna tkiva prav tako lahko sodelujejo pri tvorjenju deformacijskih sil, ki formirajo čolničasto kopito. Ko sta kopito in noga v pokončnem položaju, bo pri tej deformaciji nožna os, ki navadno tvori kot okrog 45 stopinj, presegla naklon 60 stopinj.
» več »

IAK in Cogginsov test (Spela, 31.08.07)

Tisti, ki se s svojim konjem udeležujete tekmovanj, razstav ali drugih prireditev, kjer se zbira večje število konj, ste prav gotovo že slišali za IAK. Test na IAK se navadno zahteva za sodelovanje na tekmah, včasih pa tudi za prevoz konj v nov hlev, kadar konj zamenja lastnika…

Pa veste kaj kratica IAK pomeni in zakaj je tako pomembno, da s testom dokažemo, da konj ni okužen?

Uvod
IAK je kratica za infekciozno anemijo konj, virusno obolenje, ki je v mnogih pogledih sorodno obolenju, ki ga poznamo pod imenom AIDS.

V obeh primerih gre za virusno obolenje, za katerega ni cepiva, niti zdravila. Čeprav večina okuženih konj hitro podleže bolezni, si majhen odstotek obolelih konji vsaj navidezno opomore, ti isti konji pa v sebi še vedno nosijo virus in ob večjih naporih ali stresu ponovno zbolijo. Prav zato, ker nekateri konji igledajo zdravi kljub temu, da nosijo v sebi virus, je potrebno testiranje, ki pokaže dejansko sliko konjevega zdravja. S tem zagotovimo varnost tudi vsem konjem v istem hlevu, na istem pašniku…

Prenašanje okužbe
Nedavno so raziskave pokazale nova odkritja s področja prenašanja te bolezni. Bolezen se prenaša predvsem s pomočjo krvosesih žuželk (obadov, muh, komarjev…). Če naprimer obad ugrizne okuženega konja in nato še zdravega, se bolezen prenese z enega na drugega. Virus preživi v obadu le kratek čas (15 - 30 minut), zato se navadno bolezen širi med konji, ki so nastanjeni blizu eden drugemu npr. v istem hlevu ali na istem pašniku. Bolezen se pojavlja povsod, kjer se nahajajo konji in krvosese žuželke.

Klinični znaki
Pri infekciozni anemiji konj se pojavljajo tri skupine simptomov: akutni simptomi, kronični simptomi in simptomi pri latentnem prenašalcu, ki so komaj opazni, ali pa jih sploh ni.

Akutni simptomi so vročina, brezvolja, pomanjkanje teka. Akutnega konja je težko diagnosticirati, saj so simptomi splošni, IAK test pa ne bo pozitiven še mesec in pol po okužbi. Približno tretjina okuženih konj z akutnimi znaki pogine v roku enega meseca.

Kronični simptomi so ponavljajoča se krajša akutna obdobja z izgubo telesne teže, otečen trebuh in noge in slabokrvnost. Pri the konjih bo IAK test pozitiven. V takšnem stanju lahko konj zdrži celo nekaj let preden ga bolezen dokončno izčrpa.

Večina asimptomatskih okuženih konj ne kaže nobenih prepoznavnih znakov okužbe, a bodo pozitivni na Cogginsovem testu.

Cogginsov test
Da bi zagotovili da konj ne prenaša IAK virusa, se opravi preprost test, ki ga imenujemo Cogginsov test. S tem testom preverimo če so v konjevi krvi prisotna protitelesa za IAK. Vzorce krvi mora pregledati pooblaščen laboratorij. Takšen test je pogosto potreben na tekmovanjih, pri prevozih in je najpreprostejši dokaz, da je vaš konj zdrav in ne ogroža zdravja drugih konj na prireditvi.

Ko enkrat opravite Cogginsov test, ga ni treba več ponavljati samo zato da bi bili mirni. Vaš konj ne bo IAK pozitiven, razen če kaže resne znake obolenja po stiku z drugim konjem, katerega IAK stanja ne poznate. Nadaljnji testi na IAK se opravljajo le za potrebe zgoraj opisanih situacij (tekmovanja, razstave, prevozi…).

Preprečevanje
S programom testiranja krvi in zahtevanimi testi na večjih prireditvah, se je število primerov okužb drastično zmanjšalo. Ko so začeli s programom testiranja, so verjeli, da bo takšenpristop celo popolnoma izkoreninil bolezen, a je vsako leto ravno toliko prenašalcev brez simptomov, da se bolezen še vedno pojavlja.
Za IAK ni cepiva. Zato je pomembno da zagotovite, da so vaš konj in konji s katerimi je v stiku, testirani in da je njihov test negativen. Vedno več ponudnikov nastanitve za konje zahteva IAK test za vse novoprišle konje, kar vsekakor veliko pripomore k preprečevanju širjenja bolezni. Če imate konje v oskrbi v hlevu ali na paši, zahtevajte IAK test od vseh novih konj, ki prihajajo v oskrbo.

Še informacija za vse, ki jih zanima opravljanje testa na IAK:
Cogginsov test opravljajo na Veterinarski kliniki za kopitarje v Ljubljani, cena hitrega testa (rezultati v enem dnevu) je 25 EUR, običajni test (rezultati v šestih dneh), pa stane nekaj manj.
IAK test je v Sloveniji veljaven eno leto.

Še povezava do dopisa o IAK na strani KZS: Uradno obvestilo - pregled na IAK.

Pravilen kot kopita (Selene, 16.08.07)

Pravilen kot kopita je vedno veljal za bistven del uravnoteženega kopita. Kot kopita tvori kot med prstno steno kopita in ravno površino, na kateri konj stoji.

Še nedolgo nazaj je konjeniška literatura priporočala kote na prednjih nogah 45 – 50 stopinj in 50 – 55 stopinj na zadnjih, kar pa se je izkazalo za napačno. Treba je namreč upoštevati sestavo noge vsakega konja posebej, od kosti do tetiv.

Kopito je idealno oblikovano takrat, ko so si prstna kopitna stena, petna kopitna stena in tri kosti v kopitu (kopitnica, venčnica in biceljnica) vzporedne (glej sliko 1).

Taka zgradba kopita omogoča naravno ravnotežje v kopitu, ohranja kopito zdravo in preprečuje poškodbe ter šepavost.

Kopito ima pravilno obliko takrat, ko lahko »narišemo« ravno linijo od biclja, mimo svitka in ob prstni steni kopita, kar imenujemo »hoof pastern axis« (prevod bi se glasil nekako takole: ravna linija od biclja do kopitne stene) (glej sliko 2).

Da bi lahko ugotovili, če ima konj primerno obliko kopita, ga postavimo na trdo in ravno podlago, stati mora na vseh štirih nogah, sprednji in zadnji piščalnici (cannon bones) naj bosta navpični na podlago.

Izrazi, kot so položno in strmo kopito, opisujejo linijo od biclja mimo prstne stene kopita, ki je prelomljena v svitku, torej ni ravna. Ravno linijo pa je seveda težko doseči, če je prst predolg/prekratek oz. peta previsoka/prenizka. Potemtakem pravilno obrezovanje igra ključno vlogo pri doseganju in ohranjanju pravilnega »hoof pastern axis«.
Kratek opis posledic nepravilnega »hoof pastern axis« pomaga razumeti, zakaj je tako pomembno, da odpravimo morebitne nepravilnosti.

Položno kopito, pri katerem je linija biclja strmejša kot linija ob prstni steni kopita, ustvari »broken back hoof pastern axis«, kar pomeni, da že prej omenjena linija ni več ravna, ampak je v svitku prelomljena nazaj (glej sliko 3).

Pri položnem kopitu gre pogosto za predolg prst ali nizko peto. Če je prst predolg, peta začne rasti naprej in posledično se zniža. To povzroči, da se bicelj premakne naprej, kar ustvari v svitku nazaj prelomljeno linijo. Tri kosti (kopitnica, venčnica in biceljnica) niso več v (na)ravni liniji.

Položno kopito povzroči konstantno nenormalno obremenitev notranjih delov kopita, poveča se pritisk na tetivo globinsko prstno upogibalko in distalne dele okončin ter povzroči, da ob vsakem koraku na tla najprej pristane prst, šele nato peta. To pa povzroči trenje v zakopitnem sluzniku - burzi (navicular bursa), ki naj bi sicer imel vlogo preprečevanja trenja med kostjo in tetivo.
Dokazano je, da položno kopito upočasnjuje cirkulacijo krvi, tako se zmanjša dotok krvi v peto.

Položno kopito pripomore k:
- nastanku podotrohloze (zakopitnice oz. navikularnega sindroma),
- vnetju bicljevega sklepa,
- nastanku kronične bolečine v peti,
- razpokam v kopitni steni in
- udarjanju z zadnjimi v sprednje noge

Čim večja je prelomljenost v svitku nazaj, tem hujše so zgoraj omenjene posledice.

Mnogo let je bilo mišljeno (še posebej s strani trenerjev galoperjev), da nižanje pete podaljša dolžino koraka, kar pa je bilo dokazano za zmotno in zelo škodljivo.

Po drugi strani pa strmo kopito, pri katerem je linija biclja položnejša kot linija ob prstni steni kopita, ustvari »broken forward hoof pastern axis« (glej sliko 4). Linija je torej v svitku prelomljena naprej. Strmo kopito povzroči, da se bicljev sklep nenormalno ukrivi, poveča se obremenitev vezi in povzroči, da ob vsakem koraku na tla najprej pristane peta, šele nato prst, kar močno poveča pritisk na peto.

Nekaj poškodb povezanih s strmim kopitom:
- vnetje bicljevega sklepa (zaradi nenormalne obremenitve),
- vnetje kopitnice prednjih nog (pedal osteitis) in
- vnetje vezi (suspensory desmitis) zaradi povečane obremenjenosti.

Obrezovanje kopit je najpomembnejši del kovanja. Cilj obrezovanja je zmanjšati nepotrebne sile, ki delujejo na prst, peto ter sklepe v in nad kopitom. Prilagajanje kotov do te mere, da bo prstna stena vzporedna z bicljem, zmanjša škodljive vplive strmega in položnega kopita.

Ponavadi rentgenski posnetki zelo pomagajo pri doseganju pravilnega »hoof pastern axis«.

Prvi korak pri popravljanju zgoraj omenjenega »broken back hoof pastern axis« je manjšanje prsta. Če gre za začetno oz. milejšo obliko, bo to zelo pripomoglo k izboljšanju stanja, a nizka peta bo ostala, kar zmanjša površino kopita (glej sliko 5). To lahko preprosto odpravimo s podkvijo, ki sega rahlo čez peto (glej sliko 6). S tem dosežemo vzporednost prstne in petne kopitne stene.

Če nam z manjšanjem prsta in podaljšanjem podkve vendarle ne uspe popraviti napačne linije, je potrebno peto podložiti (glej sliko 7).

Da popravimo »broken forward hoof pastern axis«, med obrezovanjem stanjšamo in znižamo previsoko petno kopitno steno od konice rožene strele nazaj. Če je odstranjen prevelik del pete, to lahko povzroči prehudo obremenitev na globinsko prstno upogibalko, kar olajšamo z manjšo zagozdo med kopitom in podkvijo.

Poznavanje zgradbe kopita in zavedanje posledic je ključno pri odpravljanju nepravilnosti v kopitu. Oziroma še bolje, prepreči, da bi se kakršnakoli nepravilnost sploh pojavila.

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem s strani www.equipodiatry.com/hoofangl.htm

Northern Virginia Equine

Dr. Stephen E. O’Grady

PO Box 746
Marshall VA 20116-0746
Office: 540-364-4450
Fax: 540-364-4630
sogrady@look.net

"Absent a correct diagnosis, medicine is poison, surgery is trauma and alternative therapy is witchcraft"
A. Kent Allen

Če ste se z vašo kobilo prebili skozi enajst mesecev brejosti, ste že skoraj zmagali. V pričakovanju "dneva D" posvetite pozornost na zunanje, očitne znake priprave na porod:

  • vime se lahko začne polniti z mlekom že cela dva meseca pred žrebitvijo, bolj intenzivno pa 2-4 tedne prej
  • seski se ponavadi povečajo oz. podaljšajo 4-6 dni pred porodom,
  • 1-4 dni pred žrebitvijo se na seskih začne pojavljati kolostrum, prvo mleko (vosek, smola), mleko lahko tudi očitno kaplja (največkrat posušene kapljice na "štrlečem" sesku pomenijo prihod žrebeta v naslednjih 24 urah!)

Če pozorno spremljate fizične in psihične spremembe, opazite tudi:

  • relaksacijo medeničnih ligamentov (povešenje trebuha), odpiranje vulve,
  • nemir, nestrpnost, pogosto uriniranje, simptomi, podobni koliki - leganje in vstajanje, nabijanje s kopitom, pogledovanje ali celo grizenje po trebuhu, potenje. Na splošno so to znaki prve od treh faz poroda. (Vendar nevarnost kolike ni izključena. Če takšno obnašanje traja več kot dve uri brez napredka v smislu žrebitve, pokličite veterinarja!)

V večini primerov bo dovolj samo tiho opazovanje - se pravi, če ste srečkovič, ki mu uspe prisostvovati porodu. Kobile preferirajo žrebiti ponoči, v miru in lahko do neke mere kontrolirajo čas poroda. Navkljub vašim pogostim obiskom hleva bo najbrž žrebila minuto po vašem odhodu. Čeprav je to dejstvo dokaj nevzpodbudno, ne skrbite. Kobile rabijo pomoč samo v izrednih primerih, ni pa odveč vedno imeti telefonsko številko veterinarja pri roki.

Pripravite kobili dovolj velik, čist, miren in varen prostor. Za nastilj je najbolje uporabiti slamo, saj se drobci žagovine ali oblancev lepijo na mokro žrebe in kobilo. Tudi dandanes ni nič narobe, če v toplejših mesecih kobila žrebi zunaj, imela bo dovolj prostora, pa tudi travnata podlaga je dosti bolj čista kot hlevska tla. Priporočljiva pa je trdna ograja izpusta, saj lahko mali nadebudnež v svojih prvih zaletavih poskusih tekanja kaj hitro pretrga trak pastirja… Pri nočnih obhodih čim manj vznemirjajte bodočo mamo. Prižiganje luči ali svetenje z baterijo je zanjo moteče. Bolje bo, da pustite prižgano medlo svetlobo. Uporaba kamere je še najmanj moteč, za lastnika pa predvsem ugoden način kontrole. Predvsem pozimi se prav vi lahko na tak način izognete prehladu ali še čem hujšem, ko vsaki dve do štiri ure (odvisno od števila drugih prostovoljcev pri hiši) lezete iz tople postelje v mrzlo noč). Na trgu pa obstajajo tudi alarmi, ki se ali obesijo kobili okrog vratu ali pritrdijo pod rep in se sprožijo ob začetku poroda. » več »

V različnih podnebjih sveta funkcijo reprodukcije oblikuje okolje, podnebje. Prilagajanje reprodukcijskega ciklusa vremenu in hrani, ki je na razpolago v naravi, je izrednega pomena za preživetje. Najpomembnejšo vlogo tako igra - svetloba. Konji imajo v puščavah in območjih okrog ekvatorja, kjer je pomlad zgodnejša in dnevi daljši kot drugod, daljši reprodukcijski ciklus, za razliko od sorodnikov na daljnem severu, kjer je sezona izredno kratka. Pasme, razvite v Veliki Britaniji, severni Evropi in severni Ameriki dosegajo vrh ciklusa od maja do avgusta. Arabci, Paso Fino in ostale pasme "južnega porekla" pa se lahko razmnožujejo skozi celo leto.


Toda, na žalost, v organizirani reji o tem, kaj je najboljše, odloča človek in je za večino "atletskih pasem" cilj žrebitev čim bližje 1. januarju. To seveda zahteva načrtovano podaljševanje dneva z umetno svetlobo (vsaj 60 dni pred planiranim prvim ciklusom), hormonske terapije (vse v sodelovanju z veterinarjem) in predvsem dobro prehrano.
» več »

Konjev vid (Matej, )

KONJEV VID GLEDE NA POLOŽAJ NJEGOVE GLAVE

Lahko bi rekli, da imajo konji "tri-fokalni" vid. Gre za to, da konji za izostritev slike ne uporabljajo očesene leče, kot je to pri človeku, ampak imajo tri različne predele očesa, ki jim omogočajo tri vidne možnosti.

Ko je konjeva glava v normalnem položaju, vidi skozi center oz. osrednji del svojega očesa, kar mu omogoča jasno sliko vsega okrog sebe. Da bi videl oz. izostril sliko nečesa v daljavi, bo visoko dvignil glavo in na ta način pogledal skozi spodnji del svojega očesa. Da lahko izostri sliko zelo na blizu, bo ukrvil svoj vrat, približal eno stran svoje glave in pogledal skozi zgornji del svojega očesa, največkrat z vsakim očesom posebej, obračajoč glavo sem ter tja.

Tako lahko razumemo, zakaj konj, ko se približuje neznanemu predmetu, upogne svoj vrat in si ga včasih ogleda najprej skozi eno in nato še skozi drugo oko… in podobno, ko galopira proti oviri, bo na vsak način poskušal dvigniti glavo in pravilno oceniti razdaljo do nje. Ko bi se tekmovalci v parkurju zavedali tega dejstva, ne bi več tako vneto privezovali konjeve glave dol in ne bi poskušali pripeljati konja do ovire s čim bolj izbočenim hrbtom in vratom. Podobno je na terenu, ko konj na kratkih vajetih ne upa čez potok, jahač pa benti: "Kaj ne vidiš, da je potok globok le 5 cm?" Točno tako - ne vidi! Pustite mu dolge vajeti, da si vse skupaj lahko ogleda od blizu.

Kot pojasnilo: Položaj glave lahko pomeni kar nekaj stvari, npr.:

Visoko dvignjena glava:

Konj je začutil ali zaznal nekaj v daljavi in si mora to ogledati. Adrenalin se bo avtomatično izločil za primer, da bo treba bežati.
Konj je zaskrbljen, prestrašen ali negotov.

Nizko spuščena glava:

Ponavadi je to zelo dober znak sproščenosti. Ko ima spuščeno glavo, konj dejansko ne more izločati adrenalina (razen, če mu je nekdo prisilil glavo v ta položaj).

Viri
Povzeto po Dr. R.M.Miller, dr.vet.med.