Nordi je bil pri svojih dveh mesecih in pol prvič deležen resnejše pedikure. »Že pri dveh mesecih?!« Ja. In pravzaprav je to en mesec prepozno… Ampak začnimo na začetku 
.
Čeprav mnogi še vedno verjamejo, da je treba žrebička prvo leto življenja (ali pa celo prvih nekaj let) pustiti pri miru, da »odraste v konja«, se vseeno vse bolj prepoznava pomembnost dela z žrebički in skrb za njihova kopita od prvega dne dalje. Pravilna skrb za žrebičkova kopita bo določila obliko in strukturo njegovih kopit. Pa ne samo kopit. Rast, oblika in razvoj kopit določajo postavitev vseh kosti v nogi in s tem uravnoteženost celotnega okostja konja. Še en pogosto spregledan razlog za zgodnjo skrb za kopita pri žrebičku je zaščita občutljivih struktur kopita in nog, ter preprečevanje poškodb in bolečin v mišicah, sklepih in veznih tkivih, ki so lahko posledica nepravilne rasti ali obrabe kopit.
Zgodnje delo z žrebičkom se obrestuje na vseh področjih. To, da se žrebe že takoj po rojstvu nauči sprejemati stalno prisotnost človeka, ne pomeni da je okradeno mladosti in svobode. Prej ko se nauči da dotiki, dviganje nog in sledenje človeku niso ne boleči, ne nevarni, lepše življenje ga čaka. Konj, ki se ne boji okolice in sprejema človeka kot svojega vodjo, bo neprimerno lažje deloval in živel v okolju ki mu je namenjeno. Brez stresa, strahu in želje po begu. Mali konjiček, podobno kot otrok, veliko lažje sprejema vse kar je novega, saj mu je konec koncev novo vse . Zato naj vam ne bo težko izkoristiti vsak razpoložljiv trenutek za »šolo v naravi«. Žrebiček mora vsekakor imeti priložnost razvijati socialne veščine znotraj svoje črede, živeti na prostem, v družbi vrstnikov in odraslih konj, kjer se nauči pravil hierarhije in kjer razvije svoj konjski jaz. Na srečo se to ne izključuje z istočasnim spoznavanjem sveta ljudi in pravil obnašanja z njimi. Ključ dobrega odnosa med konjem in človekom je obojestransko poznavanje in sprejemanje obeh svetov – konjskega in človeškega. In nikoli tega ne bo lažje doseči kot prav dokler je žrebiček še radoveden in dojemljiv za vse kar se okrog njega dogaja. Kar mu boste predstavili v prvih dneh, tednih in mesecih življenja, bo z njim ostalo za vedno.
Gremo nazaj h kopitom 
. Kdaj naj bi žrebičku prvič popravili obliko kopit? Najbolje okrog prvega meseca starosti. Zakaj ravno takrat?
- Pred prvim urejanjem kopit bomo najbrž prvič zares dobro pogledali žrebičkovo stojo in morebitne napake v njej. Pri enem mesecu starosti se že pokaže v katero smer se bo razvijala žrebičkova stoja, hkrati pa je to dovolj zgodaj, da lahko morebitne napake v stoji popravimo še preden se na podlagi napačne oblike ali razvoja kopit začne napačno razvijati celotna struktura nog in skeleta.
- Pomembno je, da žrebička čim bolj zgodaj v življenju navadimo na urejanje kopit, saj bo to postalo del njegovega življenja. Žrebičku ki vam zaupa ne bo težko predstaviti čiščenja kopit in urejanja s pilo kot del prijetnega druženja. Če mu med urejanjem kopit privoščite še praskanje po vihru ali nad repom, bo urejanje kopit med njegovimi najljubšimi aktivnostmi, za kar vam bo nekoč v prihodnosti neskončno hvaležen tudi kovač .
- Pri mesec dni starem žrebičku so navadno potrebni le zelo majhni popravki na kopitih, kar je dobro za oba -> žrebičkova prva izkušnja z urejanjem kopitk bo kratka in prijetna, tistemu ki mu kopitka oskrbuje pa se ni treba bati da bi žrebiček izgubil potrpljenje in zanimanje, saj je vsega skupaj konec v nekaj minutah .
Vseeno se lahko zgodi, da mesec dni star žrebiček še težko lovi ravnotežje na treh nogah, pa čeprav samo nekaj minut, zato naj ob žrebičku vedno stoji nekdo, ki ga drži ali na kogar se lahko žrebe nasloni v primeru da izgubi ravnotežje ali se ne počuti varnega na treh nogah.
Bistveno pri urejanju kopit žrebeta je, da mu pomagamo oblikovati trdna kopita, ki se ne krušijo in sčasoma razvijejo močan podplat in steno, hkrati pa skrbimo za pravilno obliko. Žrebičkovih kopit se nikoli ne lotimo s kleščami ali nožem za kopita. Dovolj je klin za čiščenje kopit in dobra pila za kopita. Kopitka sčistimo, žabico in podplat pustimo popolnoma pri miru, po potrebi s pilo skrajšamo kopitno steno (skrajšamo jo toliko, da je približno 2-3 mm višja od podplata) in rob kopitne stene po vsej dolžini zaoblimo, s čimer preprečimo krušenje in plavutasto rast kopit. Pri žrebičkih se pogosto zgodi da jim kopito raste »v špico«, se pravi da ni lepo okroglo, ampak je vrh prsta špičasto oblikovan, zaradi česar žrebe stopa na stran, ne naravnost naprej ( špica na vrh prsta se "zatika" v tla, namesto da bi kopito lepo »steklo« po podlagi). V tem primeru istočasno ko zaoblimo rob med podplatom in kopitno steno, še zgladimo špičasti del, da se enakomerno zlije v ovalno obliko kopita. Kopita naj vedno oblikuje človek ki ve kaj počne, saj lahko pri tako majhnem kopitu, enako kot lahko popravimo morebitne napake, tudi naredimo napako, ki se bo odražala na celotni strukturi in gibanju konja.
Če kopita žrebičku urejate sami in ste kdaj v dvomih koliko in kaj odstraniti in kaj pustiti, se držite pravila »Naredi samo kar je nujno, poskrbi da se kopitno ne kruši (zaobljen rob) in ne odstranjuj ničesar na podplatu in žabici".
Ne pozabite da ne oblikujete samo kopita, ampak tudi žrebičkovo prihodnost…
Prejšnji članek o Nordiju: Mali Nordi velik za dva
Naslednji članek o Nordiju: Nordijev prvi izlet v neznano ali kako mali kosmati zrastejo v velike terence
