Po enem od mojih prikazov, je k meni pristopila mlada ženska in me prosila, naj ji pomagam rešiti težave, ki jih ima s svojim konjem. Razložila mi je, da je kobilo, 6 letno križanko med Arabcem in Quarterjem, kupila pred dvema letom in da je bilo s kobilo takrat vse v redu.
Sčasoma pa je kobili prešlo v navado, da se je vsakič, ko jo je ženska zajahala, začela povzpenjati na zadnje noge. Poleg tega je kobila poskušala zbezljati z jahačem vred, kadar so od nje zahtevali, da gre v kas ali galop.
Ženska mi je povedala, da je za nasvet prosila trenerja, ki ji je svetoval nekaj svojih metod. Nobena od njih do zdaj ni delovala. Glede bezljanja, se ji je zdela prava rešitev strožja brzda, ki pa je težave še stopnjevala. Zdaj je, v pomanjkanju potrpljenja in idej, razmišljala, da bi kobilo prodala.
O isti težavi sem se že pogovarjal z drugimi ljudmi in vedno sem jim dal enak odgovor: »Verjetno je težava v čem, kar vi počnete.«
Večina ljudi takšnega odgovora ne sprejmejo najbolje. Nihče noče slišati, da je on sam razlog za konjeve težave. Veliko raje bi slišali, da je konj tisti, ki ima težave z učenjem, ne oni sami.
Tudi trditev, da je določen človek slab trener ali učitelj, ni vedno na mestu. Navadno je težava v komunikaciji med konjem in človekom. Človek ima navadno jasno predstavo o tem, kaj želi od konja, in kaj je potrebno, da se konj odzove. » več »
