Članki v kategoriji: Konji in ljudje
Mali Nordi velik za dva (Spela, 29.05.08)

Nordi je prikopitljal na svet 30.04.2008. Če bi bila še vedno zima, bi dan takrat še spal, tako pa je sonce že zvedavo kukalo v hlev kjer ga je Nordi prvič ugledal. Nordi ni bil sam, saj je ob njem stala njegova mama, pa vendar nekaj ni bilo prav. Če bi bilo vse prav, bi z njim prvič v sonce gledal še njegov bratec. Pa ni. Ker narava tako hoče in se včasih tako zgodi. Kdo ve zakaj je tako prav… Ne vem če je to zaradi tega ker je edini preživel, ampak Nordi že od vsega začetka živi kot da bi živel za dva.

» več »

Shergar (IRE), 1978 (Great Nephew x Sharmeen)

Minilo je 25 let odkar je IRA (Irska republikanska armada) ugrabila svetovno znanega dirkalnega konja in odkar se je za njim zabrisala vsaka sled. Zdaj je glavni reporter Andrew Alderson raziskal skrivnost zadnjih ur Shergarjevega življenja – zakaj niso nikoli našli posmrtnih ostankov in zakaj se je izjalovil poskus z odkupnino, kar je pomenilo žrebcev konec. » več »

Varaški učitelj Dogarjev Lujz (Delavec, 06.11.07)

Dogarjev Lujz je bil najin prvi prijatelj, ki sva ga spoznala v Turnišču tistega davnega leta 1966. Takrat je obiskoval peti letnik učiteljišča v Murski Soboti. » več »

Ne prihaja iz »konjske« družine, a je kljub temu okužen s konjskim virusom kot le malokdo: Christoph Hess. Živi za konje, zanje dela in bi zanje verjetno tudi umrl.

Vodja oddelka za področje izobraževanja in področje članstva pri Nemški konjeniški zvezi (FN) je skupaj s svojimi delodajalci v dobrobit konjem pričel z ofenzivo, imenovano »Bolje jahati« (orig. Besser Reiten) in »Bolje poučevati« (orig. Besser Ausbilden). Obiskali smo ga v Warendorfu.

» več »


Ž
ivljenjepis

Hrvoje Dumančić je rojen 1975. leta v Zagrebu. Leta 1994 je zaključil šolo modernih umetnosti in oblikovanja, 1998. leta je na Akademiji likovnih umetnosti na Vseučilišču v Zagrebu diplomiral iz smeri kiparstvo.
Od 1998. leta dalje je član Hrvaškega društva likovnih umetnikov in od leta 2004 član Hrvaškega združenja svobodnih umetnikov.

Do sedaj je s svojimi deli sodeloval na tridesetih skupnih in desetih samostojnih razstavah doma in po svetu.

Je dobitnik prve nagrade za skuplturo "Aramis" na 10. Salon International de Saumur v Franciji leta 2002. Ta prestižna nagrada mu je omogočila študijsko bivanje v umetniški hiši La Colombiere v Saumuru.

Sodeloval je na mednarodnih razstavah Salon d’Art Equestre in Salon du Cheval v Parizu.

Na 3. Svetovnem konjeniškem festivalu je na pobudo organizatorjev postavil  samostojno razstavo kipov v Samuel Tessedik Museum v Szarvasu na Madžarskem.

Konji so osnovni motiv njegovih umetniških del. S svojim umetniškim delom se trudi prispevati k popularizaciji umetnosti na temo konj.
» več »

Premarin je zdravilo, katerega ime izhaja iz njegove bistvene sestavine in sicer urina brejih kobil (pregnant mares’ urine). Predpisujejo ga za blaženje simptomov menopavze in sicer naj bi to zdravilo nadomestilo estrogen, ki ga proizvaja človeško telo s tistim, ki ga proizvajajo breje kobile.

Na podlagi številnih raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja približno 450 Premarin (krajše PMU) farm v Kanadi in približno 50 PMU farm v ZDA ( v Severni Dakoti, Minnesoti in v Indiani), kjer se skupno nahaja okoli 60.000 kobil.

Breje kobile, ki jih uporabljajo za proizvajanje Premarina, so nameščene v ozkih privezih, ki jim onemogočajo, da bi se ulegle na tla, ven pa jih izpustijo le 1x na par tednov. To pomankanje gibanja pa vodi v hudo zatekanje nog, poruši se struktura kopit, poveča se tudi nevarnost kolike. Šest mesecev na leto so na njih nameščene vrečke za zbiranje urina in v tem času so kobile navadno ves čas v privezih. Take kobile se za proizvodnjo uporablja do 9 let ( večina jih ne zdrzi te dobe) potem pa jih pošljejo v klavnico. Tudi 60.000 žrebet letno, ki veljajo kot stranski proizvod, nima za preživetje skoraj nobene možnosti in večina jih pristane v klavnicah. Kobilice imajo 1:10 možnosti za preživetje, žrebčki pa 1:50 za preživetje. Kobilice imajo več možnosti zato, ker jih dosti obdržijo za nadaljno proizvodnjo urina, kjer jih pripustijo pri približno 24 mesecih.
Žrebeta od matere ločijo pri dveh do petih mesecih in se jih pošlje na dražbe, kjer nekatere že takoj odkupijo klavnice (meso žrebičkov je priljubljeno predvsem na Japonskem), nekatere pa odkupijo, jih zredijo in šele nato pošljejo v klavnico.

Vsako leto septembra se med seboj poveže veliko reševalnih skupin in organizacij, ki glede na finančne možnosti odkupijo ta žrebeta in jih tako rešijo pred kruto usodo. Ker pa se je povpraševanje po konjskem mesu povečalo (zradi bolezni norih krav in parkljavke pri prašičih) so se s tem dvignile tudi odkupne cene, kar pa resno otežuje delo reševalnih skupin. Strošek za enega rešenega žrebička presega 800 ameriških dolarjev, ta strošek pa zajema odkup žrebeta, prevoz in namestitev, ter pregled veterinarja.

Večina žrebičkov je hladnokrvnih pasem, čeprav se v zadnjem času vedno bolj pojavljajo križanci s quarter konji in paint konji. Žrebeta, ki jih reševalnim skupinam uspe kupiti, odpeljejo na razne ranče, kjer se jih lahko s plačilom simbolične vsote posvoji. Reševalne skupine pa odkupujejo tudi odslužene kobile namenjene v klavnico, ki so potem ko si opomorejo prav tako na voljo za posvojitev.

Kako lahko pomagamo?
Če ste ženska in vam je predpisan Premarin, ki ga proizvaja Wyeth-Ayerst kot estrogensko nadomestilo, se lahko z zdravnikom posvetujete o sintetičnih alternativnih zdravilih kot so:

  • Cenestin, ki ga proizvaja Duramed
  • Climara, ki ga proizvaja Berlex
  • Estrance, ki ga proizvaja Mead/Johanson
  • Estratab, ki ga proizvaja Solvay
  • Ogen, ki ga proizvaja Upjohn
  • Ortho-Est, ki ga proizvaja Ortho-Mcneil
  • Provera, ki ga proizvaja Upjohn
  • Estinyl, ki ga proizvaja Sherin
  • Estradrem, ki ga proizvaja Ciba

Vsi ti produkti so narejeni iz rastlinskih izvlečkov. Sintetične nadomestitve so varne in zanesljive ter učinkovite, kar pa je najpomembneje zaradi njih na trpi nobena žival.
Drugi način kako lahko pomagate pa je da pišete protestno pismo direktno na Wyeth-Ayerst Laboratories, PO Box 8299, Philadelphia, PA 19101.

Kaj vse spada v isti razred kot Premarin?
Poleg Premarina obstajajo še Prempro, Premphase, Prempac in Premelle. Vsa ta zdravila se pojavljajo v različnih oblikah (tablete, kreme, obliži, injekcije), prav vsa pa so narejena iz urina brejih kobil. Če ne verjamete lahko razpolovite Premarin tabletke in jih povohate, saj imajo značilen vonj urina. Premarim in ostala zdravila prepisujejo poleg že omenjega še za zmanjšanje nevarnosti osteoporoze in zmanjšanje možnosti srčnih boleznih pri ženskah nad 50 let. Naj pod to točko omenim, da se je v zadnjem času izvedlo tudi veliko število raziskav o škodljivih in nevarnih učinkih uporabe Premarina, ki kažejo na to da Premarin le ni tako nadolžen kot se zdi oz. kot ga predstavlja Wyeth-Ayerst, ki ga edini proizvaja. Prav tako je bilo proti temu podjetju naperjenih veliko tožb, pojavljale so se tudi špekulacije o podkupovanju novinarjev s strani te iste firme. Več o vsem tem si lahko preberete na straneh: http://my.athenet.net/~nrsprntg/stpindex.html, http://www.premarin.org in http://www.hsus.org/ace/11788 (strani so v angleščini).

Kako dolgo se to zdravilo že uporablja?
Prvič je bilo to zdravilo predstavljeno že leta 1942, dolgo preden so iznašli alternativna zdravila. Premarin je bil eno prvih zdravil za hormonsko zdravljenje pri menopavzi. Industrija tega zdravila se je uspešno razvijala desetletja, vse dokler obtožb o zlorabi in mučenju ni bilo mogoče več prezreti. Leta 1986 je HorseAid prvi javno opozoril na ta problem in na tem področju so aktivni še danes.

Zaprta… (Jager, 14.01.07)

Sledeči tekst je napisalo 16 letno dekle, v okviru jahalnega tečaja, kjer tečajnike učijo tudi nege in humanega ravnanja z živalmi.

» več »

Malteška konjenica Polzela (Katja, 03.01.07)

(avtorica: Monika Zupanc)

Malteška konjenica Polzela je, tako kot lansko leto, tudi letos izvajala program, kjer smo učence OŠ Polzela naučili splošnega ravnanja s konji, kako se skrbi zanje in pa tudi nekakšen osnovni tečaj ježe konj. » več »

Konjeniki v kravatah (Katja, )

(avtorja: Maja Avčin in Janko Rutar)

V soboto 18.03.2006, je Konjeniški klub Medljan praznoval svojo 10.obletnico obstoja. Namenu primerno, smo v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli organizirali tradicionalni konjeniški ples, katerega so se udeležili tudi prijatelji z Ranča Zupančič, Pikove konjenice, KK Šantoma in Obalnega Konjeniškega Društva ter gosta Irena in Damnjan iz Revije o konjih. » več »

(avtorica: Agata Maček)

 

Vikinška preteklost islandskega konja

Vikingi na Islandiji so na svoj otok prve konje pripeljali med leti 865 in 930. V tem zadnjem letu so z ediktom, ki še vedno velja in s katerim so prepovedali pripeljati kakršnekoli konje na otok in tudi, da kadar konj enkrat zapusti Islandijo, se tja ne sme več vrniti, zagotovili tisočletno čisto rejo, skozi katero so se izčistile posebnosti islandskih konj. Vikinški konji z Islandije, ki so obenem najstarejša rodovniško vodena pasma, so ohranili pravzaprav skoraj nespremenjeno podobo od davnih staronordijskih stoletij do danes - njihovi potomci so konji zdajšnje islandske pasme. Vikingi so ljubili svoje majhne, vendar močne, robustne, utrjene in temperamentne konje, najbolj cenjeni pa so bili sivci, belci in vranci. » več »