1.Definicija in opis

Vzdržljivostne konjeniške tekme (turnirji) stremijo k temu, da pri jahaču razvijajo izkušnje, potrebne za ježo v naravi, soočanje s težavami na terenu ter poznavanje konja, predvsem kar zadeva pravilno izbiro hodov in obremenitev. » več »

Najlažje je konju pripeti katere od pomožnih vajeti. Izbiramo lahko med mnogimi „pomagali“. Konjevo počutje in bolečine niso pomembni: preprosto prisilimo ga v določeno držo telesa in že lahko paradiramo po maneži. Pa poglejmo do kakšnega rezultata smo konja s takšnim treningom pripeljali: boleči procesi v hrbtu, dolgoročna šepanja - vse prevečkrat že pri mladih konjih.

Lastniki konj vsakodnevno k veterinarjem vozijo mlade konje, ker so le-ti brez volje, šepavi, se upirajo ali se vzpenjajo. Ti konji kažejo večinoma enostransko, tudi spreminjajoče se šepanje v zadnjem delu, ki se še stopnjuje med delom na krožnih linijah. Kar je na začetku le napaka v taktu, se sčasoma stopnjuje: konji s e ne pustijo dobro izsedeti, v želji, da bi se izognili bolečini, se upirajo dejstvom, so nepropustni in zategnjeni in jih v končni fazi v želeno držo lahko spravimo samo še s pomočjo pomožnih vajeti in grobe roke. Za take konje je značilno, da se slika gibanja še poslabša pod težo jahača. Če konja lonžiramo samo na oglavki, brez uzde, pomožnih vajeti, sedla ali sedelnega pasu, se gibanje znatno izboljša.

KDO JE KRIV?

Redko kdo išče vzrok za to težavo tam, kjer se nahaja: v slabem jahanju. Vsakodnevno »vlečenje konja skupaj“ s togo in nepopuščajočo roko ali še slabše s pomožnimi vajetmi (schaufzügel) , je srž tega problema, ki se ga vsi izogibajo. Ljudje, ki uporabljajo pomožne vajeti pogosto vedo zelo malo ali nič o njihovi strokovni uporabi.  » več »

Majhne stvari so tiste, ki prevladujejo v dogajanju okoli konj – povod za nakup konja je bil včasih harmonični pogled na jezdeca, ki jaha na cvetočem travniku, galopira skozi vodo, srečni ljudje na srečnih konjih… ampak vsakdanjik izgleda velikokrat popolnoma drugače. » več »

Zakaj se jaha mlade konje z nizkim in zaokroženim vratom?

a) funkcionalna anatomija

Konjev hrbet je most med prvim in zadnjim delom konjevega telesa. Imenuje se hrbtenični most, ker je sestavljen iz veliko samostojnih kosti – vretenc. Vretenca so med seboj povezana z relativno slabo gibljivimi sklepi in z močnimi vezmi in medvretenčnimi diski. Glede na telo, ločimo dele vretenc v podskupine. Konj ima 7 vratnih vretenc, 18 prsnih vretenc, 6 ledvenih vretenc, 5 križničnih vretenc in približno 20 repnih vretenc, kjer so sakralna vretenca med seboj spojena. Križnica je povezana z stranskimi krilci in z manj močnimi, a raztegljivimi vezmi z medenico. Od tu izhaja celotna potisna moč iz zadnjega dela, čez hrbet, v gibanje naprej. » več »

Na splošno o delovanju mišic

Mišice so aktivni premikalni organi telesa, ki se na smiseln način pripenjajo na dve ali več kosti skeleta in potekajo preko enega ali več sklepov. Skeletna muskulatura je pod vplivom naše volje «hotene motorike«. To pomeni, volji podvrženo. To je samo delno res. Res je začetek gibanja podvržen naši volji, ampak celolten potek in okoliščine koordiniranih vzporednih gibanj, so izvršene s celo vrsto refleksov, brez, da bi ena sama faza celotnega kompleksnega gibanja izhajala iz naše zavesti.
Ti samostojni refleksi se delijo na pasivne reflekse, ki jih koordinira podzavest, npr. konj stoji pasivno v boksu in mu ni potrebno posebej misliti na to. Refleksi gibanja, konj se giba avtomatsko, pri tem mu ni potrebno misliti. In pogojne reflekse, ti so nadgradnja pasivnih refleksov. » več »