Že pred leti sem izdelal mehanski krmilnik za konje. Ker je krmilnik za  serijsko izdelavo preveč "kompliciran", patentiranje pa je predrago, ga bom na kratko predstavil v tem prispevku. Čeprav je krmilnik  domače izdelave zelo dobro deluje in dobro služi svojemu namenu. Njegova raba in namestitev je specifična (za  bokse z leseno steno). Na podlagi praktičnih izkušenj  ugotavljam, da bi bilo  potrebno narediti nekaj manjših  popravkov za njegovo boljše delovanje.

Kljub enostavnosti  krmilnik ponuja veliko prednosti pred klasičnimi posodami za oves in ostalo (predvsem) zrnato hrano. Naj jih naštejem: » več »

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v še enem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

V preteklih nekaj prispevkih sem se večinoma ukvarjal z negativnimi odzivi na moj prispevek oz. nasvet o treniranju konja za reining. Če ste jih zamudili, naj samo na hitro omenim, da sem zanetil veliko nasprotujočih si mnenj, ko sem dobesedno odvračal od „vtisnega treninga“ pri novorojenih žrebetih. Razlog je v tem, da dosti ljudi spremeni svoja žrebeta v konje, ki postanejo bojeviti, nespoštljivi do ljudi in težavni za delo … s tem dejansko škodijo konju in možnosti, da bi bili dobri tekmovalni konji, so dokaj male.
Prejel pa sem tudi na kupe e-mailov, v katerih me sprašujete, kaj lahko priporočim kot drugo možnost, kako bi pospremili malo žrebe v svet z dobro popotnico.
Javili so se mi tudi bralci, ki so v tem trenutku ponosni lastniki letnikov, za katere bi želeli, da najdejo svoje mesto v tekmovalni areni. Želijo vedeti, kako lahko pripravijo svojega konjička na to, kar ga v prihodnjih letih čaka. Tu je torej nekaj predlogov, ki so se pri meni in mojem delu dobro obnesli… Najprej, pustite žrebetu, naj bo konj! Ja, saj vem, strašno globok predlog, boste rekli. A v resničnem svetu preveč ljudi dela s svojimi žrebeti kot s človekom ali psom. » več »

(RoK, maj 2000, številka 5, str. 52 in 53)
Avtorica: J.V.

Nekateri prisegajo na vroče podkovanje, nekateri pa raje vidijo, da je konj podkovan na hladen način. Kaj pa je za konja oziroma za kopito bolj zdravo?

Podkovske kovače, ki konja podkujejo na hladno je ustvaril hudič - ta strog pregovor se je porodil pri Švicarjih, ki ne dajo dosti na hladno podkovanje. Tudi v Nemčiji se podkovski kovači raje »igrajo« z ognjem, saj več kot 80% jahalnih konj dobi vsakih šest do osem tednov na kopita žareče podkvice. V Ameriki, na Švedskem in Finskem pa segajo rajši po hladnih podkvicah. In kaj je boljše? Eno je zagotovo: hladne podkvice kopito bolje ščitijo kot vroče, v kolikor je bilo kopito pravilno pripravljeno. » več »

(RoK, julij 1997, številka 7, str. 30 in 31)
Avtorica: J.V.

Gotovo ste ze videli, kako se na pašniku »malega« rejca ali Ijubiteljskega rejca paseta kobila in žrebiček. »Kako je priden«, ste si mislili, »mame se drži kot klop«. Na prvi pogled je to idealna slika, vendar tako lahko mislite le, če ne poznate pravega življenja žrebet, ki najbolj uživajo, če se lahko podijo naokrog z vrstniki, si najdejo prijatelja ali »sovražnika«. Tako pa je vezan na mamo, in ker ne ve, kaj bi počel, se pač sprijazni s svojim malim svetom in ne preostane mu drugo, kot da se začne pasti. Tudi če ga pustimo pri miru, ali pa se z njim malo poigramo, nič od tega ni pravo. » več »

Najmanj 311 novih kolkov, 214 novih kolen, 76 novih ramenskih sklepov, 97 srčnih vzpodbujevalnikov in devet novih nadomestnih očesnih zrkel … Zveni kot dokaj „neugodna“ množica ljudi, kajne .

Vsaj toliko novih ziroma nadomestnih delov teles je „vgrajenih“ v telesa preteklih in aktualnih rodeo tekmovalcev, ki se bodo zbrali na letošnjem 50. Wrangler National Finals Rodeu v Las Vegasu. Od 1. do 14. decembra jih bo gostil Orleans Hotel Casino in Arena v Las Vegasu, kaj vse pa tekmovalci počno, da si „prislužijo“ umetne nadomestke za polomljene kosti, lahko preverite tudi na uradni strani www.prorodeo.com

Vsekakor pa gre za ameriško tradicijo, ki jo drugi morda težje razumemo.

Tej stvari pravijo RODEO: http://www.youtube.com/watch?v=iyAQiOvFFvk 

Vir: American Quarter Horse Association 

Pesni rezanci niso le eno od najbolj hvaležnih krmil, ampak tudi eno najbolj neprijetnih krmil za konjskega nutricionista. Redkokatero hrano spremlja toliko neresnic in zloveščih opozoril, kot ravno pesne rezance. »Napihnili se bodo in konju bo razgnalo želodec«, »konj se bo zadavil z njimi«, »vsebujejo veliko preveč sladkorja« in »nimajo praktično nobene hranilne vrednosti« so le nekatera od diaboličnih opozoril ki jih pogosto slišimo, a dejansko nobeno od njih nima dosti zveze z resnico. Kot pri vsaki drugi hrani, je potrebno vedeti malo več o pesnih rezancih in njihovem delovanju v telesu, da bi jih znali pravilno vključiti v konjsko prehrano.
» več »

(RoK, januar 2000, številka 1, str. 18 in 19)
Avtor teksta in skic: Janez Rus

Nasploh, še posebej pa v zimskem obdobju, ko konji dostikrat tudi dalj časa ostajajo v hlevu, bodisi zaradi slabega vremena, bodisi zato, ker lastniki težko najdejo čas za delo z njimi, primernih tekališč pa ni vedno na razpolago, je notranja ureditev hleva seveda zelo pomembna. Odveč je poudarjati, da je za konje, ki niso vsak dan vsaj nekaj ur na prostem, in ki ne delajo redno, stojišče, pa naj bo se tako prostorno in kakovostno opremljeno, neprimerno. Ti konji morajo biti vhlevljeni v boksih, ki jim omogočajo vsaj omejeno gibanje. » več »