Vsi si lahko vsaj približno predstavljamo kako si je narava zamislila ravnovesje konjskega kopita. Konj si je v divjini z dnevnim iskanjem paše po naravni poti obrabljal roževino in vzdrževal pravilno rast kopita. To naravno obrabljanje na osnovi načina življenja in okolja, je enako značilno tudi za konjeve zobe, čeprav je ta del konjevega telesa vse prepogosto spregledan. Ideja da je nekaj “pravilno oblikovano da opravlja svojo funkcijo in opravlja svojo funkcijo da je pravilno oblikovano” v primeru zob resnično zadane bistvo. To kar bom delil z vami v sledečem članku ni moje prepričanje, ampak preprosto tisto, kar očitno najbolj ustreza konjevim naravnim danostim.
» več »

Pomlad je v zraku.

Trava je začela lepo zeleneti, toda na žalost pa to konjem ne predstavlja  tako zelo srečnega obdobja. Če želimo imeti kaj  koristi od lepe zelene površine, nam jo lahko sedaj naši kopitarji s svojo razposajenostjo in valjanjem  trajno uničijo. Sploh, če to počenjajo po mokrem terenu.
Prostor, kjer želimo imeti nekaj koristne travne površine, moramo na žalost ograditi.
Pred dežjem poskrbimo za ustrezno gnojenje,če tega niste naredili že jeseni. Najboljši je uležan kompost . Če gnojimo z umetnim gnojenjem, moramo počakati  približno teden dni, preden spustimo konje na travo, da se gnojilo raztopi.
Travnike in pašnike pred tem dodobra pregledamo in prečistimo.

Več kot dobrodošli  so v teh trenutkih peščeni izpusti, ki jih s pomladjo na novo uredimo, saj nam je zima odnesla tudi nekaj peska ali mivke. Obvezno razrahljamo tla.
Tudi hlev je potreben marsikaterega popravila, prav tako ograda okoli pašnikov in izpustov, zamenjati moramo  kakšno desko in biti posebej pozorni na žeblje, ki so morda pokukali na plan.

Pomlad je čas, ko končno dočakamo prva žrebeta, zato je treba poskrbeti za njihovo varnost in zdravje. Vzgoja in reja žrebeta je za konjarje ena najlepših in hkrati zelo odgovornih in težkih nalog, saj je treba skrbno paziti  na nego in predvsem pravo hrano tako žrebet kot kobil. Čas 6 priporočljivih mesecev sobivanja matere in žrebeta zelo hitro mine, zato je treba razmišljati o njihovi ločitvi in nadaljnji usodi. Prav tako dobro premislimo o nadaljnji pripustitvi kobile.

Zaupanje  žrebet si pridobivamo kaj kmalu po rojstvu in prvi stiki s človekom so zelo pomembni  za njihov nadaljnji  predvsem psihični in socialni  razvoj.  Je temelj in osnova sporazumevanja med človekom in konjem in v prvih mesecih žrebetovega življenja naredimo največ. Nekateri rejci se premalo zavedajo, da je vzreja žrebeta najodgovornejša naloga, ki se odraža do konca konjevega življenja.

Z žrebeti se lahko že prav zanimivo igrate in ena najboljših iger za pridobivanje zaupanja (tudi starejših konjev) je tako imenovana "stresanje iz vreče". Edini pripomoček, ki ga potrebujete je  žaklovina, deka , kasneje tudi plastična vreča ali preprosto kar  vaša jakna. Previdno mu jo pokažite, naj prevoha do potankosti, seveda okušanje sodi zraven in v kolikor ne pokaže nobenega strahu, ga mirno preko hrbta in nog spoznavajte s 1. nevarnostjo. Takoj, ko se navadi, se začne z novo stvarjo lepo igrati. Nekateri rabijo več, nekateri pa zelo malo časa, da vam zaupa toliko, da ga skoraj z nobeno stvarjo ne boste spravili v dvome in strah. Pri tej igri naj ne bo privezan, če pa že, potem ga imejte privezanega na daljši vrvi,  za kontrolo, da ga lažje pomirimo. Igramo se toliko časa, dokler je konju to v užitek. Pustite žrebetom, da so čimbolj radovedni! Največ stvari pa spoznavajo z okušanjem (lizanjem in grizenjem), zato je treba paziti tudi na to, da ga za vsak ugriz ne kaznujemo in opominjamo.

Daleč pred vsem pa je zelo pomembno gibanje in ogromno svobode ter svežega zraka, zato naj bo njihovo bivanje v boksih omejeno res na najkrajši možni čas, uredimo primerne izpuste.

Morda bi tudi letos načrtovali dopust nekoliko drugače?
Za tiste z malo avanturistične duše, ki se tudi med dopustom težko ločijo od konjev,  je morda pravi trenutek za načrtovanje dopusta pred vročim poletjem. Vse kar rabite, so dobri konji, konjska prikolica in konjarski prijatelji, ki so pripravljeni gostiti koga za kakšen dan. Za tiste, ki pa ljubijo tudi potovanja, pa priporočam trekinge, za začetek po Evropi. Najlepše terene in najbolj razvit treking turizem s konji (kot tudi klimatske pogoje za ježo)  po mnenju poznavalcev ponujajo Škotska in Irska, sledijo ji, Švica in Avstrija, tudi Madžarska. Seveda pa se prostrana in nepozabna področja najdejo tudi drugje, bližje  in daleč.

Pomlad je v zraku, zadihajte na polna pljuča in uživajte v vonjih, ki jih prinaša!

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Veste, eno najpogostejših vprašanj, ki ga dobim od bralcev mojih nasvetov, se nanaša na brzde. Dejansko vlada na tem področju dosti zmedenosti in ljudje so velikokrat v dvomu, kateri tip brzde uporabiti, kdaj ja in kdaj ne.
Želim torej razjasniti nekaj napačnih predstav o brzdah, kako uporabljati različne tipe navadnih lomljenih (v nadaljevanju snaffle) in brzd na vzvod (curb bit, dostikrat pa jim pravijo samo „bit“, če v tuji literaturi zasledite izraz bit, je torej govora o brzdi na vzvod), da bi izkoristili najbolje, kar se da.

Začnimo s snaffle brzdami

Večina mladih konj naj bi se začela ujahovati s snaffle brzdo. In, mnogo starejših konjev, ki rabijo korekcijo, bi se moralo šolati s snafflom. Moje razmišljanje je, da naj bi se konja jahalo z najbolj blago brzdo, na katero se še odziva in izvaja delo, ki mu je naloženo.
Tu je razlog zakaj:
Večina konjev izgubi tisto svojo senzitivnost oz. občutljivost v ustih, ko se starajo. Dvoletnik ima veliko bolj občutljiva usta kot deset let star konj. Bolj ko so konjeva usta izpostavljena pritisku oz. drgnjenju brzde, hitreje bodo postala trda in izgubila svojo senzitivnost. Zato torej sam želim uporabljati najblažjo brzdo, kar se da, da dosežem želen odziv. Želim namreč kar najdlje ohraniti senzitivnost konjevih ust.
Ampak ne zamenjujte ust, ki so samo „občutljiva“ s tistimi, ki so „izšolana“. Konjeva usta so lahko zelo občutljiva, a če niso naučena, kako se odzivati na pritisk, jim ta občutljivost ne pomeni veliko. V idealni situaciji si želimo oboje… Izšolana usta, ki se odzivajo in so občutljiva na lahki pritisk. S to idejo v mislih se ponavadi jezdi „zelenega“ konja z O-ring snafflom (navadno lomjeno brzdo z O obročkom), ki ima gladki, 7/16" (1,12 centimetrski) premer ustnega dela. In te mehke brzde ne zamenjamo do takrat, ko občutimo, da se konj nanjo ne odziva več dobro.

Tu pa dosti ljudi postane zmedenih.

Ne vedo, s katero brzdo naj nadaljujejo. Naj uporabijo snaffle z malo več „ostrine“ ali naj vzamejo brzdo na vzvod? » več »