Članki vpisani na dan: 12.07.2007

Just_me: Mene me zanima kakšna vaja pripomore k boljšemu odzivu konja na list?
Zanimajo me vaše izkušnje pa kakšen pameten nasvet.

Sodelujoči v debati: Just_me, vanja, Sandi, janez, atomic

Vanja: Boljšo odzivnost konja na liste dosežemo v prvi fazi s tem, da konja zjahamo čez hrbet in ga naredimo propustnega.
Potem so zelo dobra vaja za to prehodi in spet prehodi. Iz enega v drug hod in tudi znotraj posameznega hoda (npr. kratek, delovni, srednji, pojačan kas).
Tudi odmikanje od lista je zelo pomembna vaja, ki se jo včasih zanemarja.
Kasneje stranhodi. Vaje, kot so plečka, traver, renver vse izboljšujejo konjevo ravnotežje in tudi odzivnost od lista, tako v naprej, kot v stran.
Seveda moramo dejstvo lista dozirati pravilno. Rezultat na premočen list je, da se konj stisne vase.
LISTI MORAJO DIHATI S KONJEM!!!
V nobenem primeru ne smemo konja vkleščiti med liste ali pa celo drezati z ostrogami vsak korak, ker konj potem otopi.
Nikdar ne smemo konja vkleščiti med kolena. To mu onemogoča sproščeno gibanje in tudi NEOVIRANO DIHANJE.

Sandi: Pomagajo: pogoste menjave tempa, pogosti prehodi med vsemi 3 hodi in iz vseh 3 hodov v stoj in obratno, kakšen teren za konju dušo sprostit (2x tedensko, tudi v vseh 3 hodih!), pa predvsem apliciranje lista le po potrebi in ne ves čas maksimalno..
In seveda, pravilen sed jahača je predpogoj za pravilno izvedbo omenjenih vaj, le tako pa se pride do željenih rezultatov…

Just_me: Vanji in Sandiju hvala. Prehode delam (sem že nekje v eni temi omenila), teren tudi jaham (1xtedensko ker imam sestavljen program kaj kdaj s konjem delat) vendar zdaj poleti večinoma samo hodim po terenu ker je za kas in galop poden pretrd.problem so stranhodi. Na levi list se kobila dokaj dobro odziva, na desni pa… no kar slabo.
Kaj pa narediti tisti moment ko se ne odzove?

Sandi: Ko se ne odzove, ponoviš intenzivneje, če še vedno ni efekta, ponoviš še enkrat in še intenzivneje, če še vedno ni odziva, apliciraš bič ali ostogo (raje bič, ostogo je dvorezno uporabit za tak namen!!!), in sicer kratko ter intenzivno (da se mu mal zabliska), ter potem jahaš dalje, kot bi ne blo nič. kazen v takem primeru MORA bit ostra, a kratka, saj je tako učinek daleč najboljši. En sam kratek, a oster, žgoč udarec z bičem včasih lahko naredi mali čudež in posledično se tega skrajnega ukrepa ni treba prav dostikrat posluževat. Tapkanje z bičem namreč doseže ravno nasprotno od željenega. A NAJ TI NE PREIDE V NAVADO, TO JE SKRAJNI UKREP!!!

Janez: Prvo odgovor začetnikom: konja nikoli ne stiskamo stalno, oziroma ga imamo vkleščenega med nogami.Nobenega smisla nima konja stiskati s koleni.Pa kaj , preberite to v elementarnem učbeniku o jahanju.
Drugič:vprašanje je bilo dokaj precizno-boljša odzivnost na list, kar nima zveze s tem, da opizdimo konja z bičem.To ni len konj(lahko je poleg neobčutljivosti na list seveda tudi len) in udarec z bičem ni dolgoročna rešitev.
Pravilni odgovor je seveda pospeševanje propustnosti, to je jahanja od zadaj naprej, kar dosežemo z mnogimi vajami, ki so že opisane,nisem pa zasledil pojma polparade, ki so osnovnega pomena pri pospeševanju propustnosti konja.
Iz literature sem pobral nekaj vaj za pospeševanje pretoka energije iz zadnjega dela, to je motorja konja preko sistema hrbtenice do gobca konja .Isto seveda velja za prenos moči preko naših listov do naših rok z vajetmi.
1 vaja: Jahanje v maneži,na 20 metrskem velikem krogu.Ko se odmaknemo od ograje pojačajmo dolžino koraka ali pa zamaha, odvisno od nivoja konja, ki ga pripravljamo.
Ko pridemo spet do ograje preidemo v delovni kas ali zbrani kas, spet odvisno od nivoja.
Oboje navajam zato, ker to lahko počnemo s konjem nižjega nivoja znanja, kot z grand prix konjem, tako, da tudi manj vešči jahači ne bi mislili, da to oni ne morejo.
Prehode jahamo preko polparad, ki izostrijo konja, ki tako aktivira svoj zadnji del.Če postane trd v polparadi ali izgubi ravnotežje polparado ponovimo.
To vajo delamo toliko časa, da občutimo,da konj ostaja upognjen(okrogel), da ne postane trd ali da ne pade iz ravnotežja.
Isto vajo lahko delamo tudi v galopu, s tem, da vzdržujemo ritem in previtost tudi v prehodih.
2 .vaja:prehodi v zaustavljanje.Ustavljanje je ključni znak stopnje propustnosti,katere je naučen konj tako, da se vsak test dresure začne in konča z zaustavljanjem.
Najprej se odločimo pri kateri točki se bomo ustavili.To seveda ne počnemo vedno, ker lahko konj potem tudi predvidi ustavljanje, vendar gre za neki načrt po katerem jahamo.
Iz sedečega kasa ali galopa zahtevamo ustavljanje.Če lahko jahamo , zadnje tri korake obsedimo.
-zategnemo svojo hrbtenico in se globoko usedemo
-zapremo svoj notranji list, dokler ne začutimo, da konj mirno sprejema našo roko.To bo obdržalo angažiranje zadnjih nog
-uporabimo oba lista, tako, da se konj enakomerno ustavi na vse 4 noge
-s komolci mirno ob telesu zapri zapestja, tako, da onemogočiš prehod konja naprej
-kakor hitro se ustavi, sprosti zapestaj, vendar ne popusti vajeti
-preštej do 3, potem ga z dejstvi listov prevedi v hod, potem pa v kas
Ne glede na nivo konja, si zapomnimo, da močnejši je prehod v nižji hod, več dejstev nog je potrebno.Več energije je seveda potrebno pri prehodu v stoj iz galopa kot iz kasa.
Notranji list pa je tisti, ki kreira in vzdržuje to energijo.
Vaja 3:iz plečke noter v zadnji del noter.Ena najboljših vaj za razvijanje propustnosti.
- jahaj ovinek in iz ovinka dodaj notranji list, da preideš v plečko noter
-drži zunanji list nekoliko nazaj, da ne nastane ta vaja samo popuščanje na pritisk lista
-rahlo pojačaj težo na notranjo sedno kost, vendar ne pusti obremenitve zunanje sedne kosti
Ustavi.
Poženi in poravnaj konja za en korak.
Ponovno ustavi.
Preidi v zadek notri
-vzdržuj obremenitev notranje sedne kosti, zunanja noga je za sedelnim pasom
-vzdržuj težišče obeh sednih kosti
-malo več teže na tisti strani sedne kosti v katero gremo.
Če imate problem , da si zapomnite, kje naj bi bila vaša teža, si predstavljajte, da štopate z težkim nahrtnikom.Če se nam premakne, se moramo pomakniti pod nahrbtnik.Tudi konj odgoraja tako, če premaknete svojo težo.
Ustavimo.
Premaknemo konja za en korak, v katerem ga zravnamo.
Preidemo v plečko noter.
Ta vaja nam resnično pomaga ugotoviti, če vplivamo na konja skozi dejtvo zunanje vajeti.
Pri tem hočemo spoznati, ali se kontakt skozi zunanjo vajet ne spreminja pri prehodih plečka noter v zadek noter.Če ugotovimo, da je dejstvo zunanje vajeti skozi enako in, da polparade med raznimi hodi pojačajo prepustnost konja skozi zunanjo vajet smo naredili dovolj.
P.S.opravičujem se za nekatere neslovenske izraze v prevodu, saj skoraj nimamo več stika s slovensko dresurno srenjo(ali jo je še kaj?).izognil sem se tudi uporabi pojma traver, ampak sem uporabil prevod originalne tuje besede.
Torej v pravilno izvedeni polparadi,moramo ustvariti energijo od zadaj in poriniti konja v svoje roke.Zelo pomebno je, da najprej uporabimo dejstva nog .Če pa najprej povlečemo konja z vajetmi blokiramo zadnji del in s tem prekinemo siceršnji pretok energije od zadaj naprej.S tem ima težave mnogo jahačev, ker poskušajo izvajati polparade s svojimi rokami, namesto z nogami.
Ker sem že omenil nikakvo našo dresurno srenjo, moram poudariti velik pomen Vanjinega foruma, ki je postal pravzaprav največji delež kulturnega prosvetljenstva v slovenski dresuri, oziroma jahanju konj.Ne samo zaradi Vanje ampak zaradi nekakšnega "druženja" vseh tistih, ki se zavedajo neprecenljivega pomena pravilnih informacij v tako zahtevnem delu kot je trening konj.
Ni še dolgo od tega , ko sem rekel neki debeli angležinji, ki je mrcvarila svojega kona, da je jahanje umetnost.Da, seveda vsi ne moremo biti umetniki.da pa vsi lahko poskušamo biti vsaj kulturni.

Atomic: Vse lepo in prav, sam ti nasveti niso za začetnika na konju, ampak za nekoga, ki že kaj zna.

Sandi: Za začetnika je nasvet en sam: poišči dobro jahalno šolo. Sicer pa sem že prej napisal, da brez dobrega seda nimamo kaj čarat. Kdor pa dobro sedi, ni več popoln začetnik, ne… Sploh pa predpostavljam, da gre tu ne gre za mladega konja, ki se na list ne odziva, ker enostavno tega ne razume, temveč za konja, ki liste pozna, pa je zaradi nepravilnega jahanja ves neobčutljiv.
Tudi moje pisanje o uporabi biča je seveda vezano na to predpostavko in na natančno zastavljeno vprašanje o tem, kaj narest, ko se konj ne odzove. Nikakor pa to ni splošen recept za izboljševanje konjeve prepustnosti in odzivnosti na dejstva, kakor je v točki "drugič" namignil Janez, ki je sicer zelo lepo in natančno opisal vaje, ki med drugim izboljšujejo konjevo prepustnost.

Janez: Pojem začetnik ne velja časovno ampak po količini znanja.Kar pa tudi ni absolutno, saj po desetletjih ukvarjanja s konji včasih pridemo do nekega problema, kjer pa se lahko izkažemo kot pravi začetnik.
No, nihče ni omenil pri propustnosti in odzivnosti na list, delo s konjem na roki.Na primer Parellijevih sedem iger,kjer gre za čisto propustnost človekove energije skozi konjevo telo.Seveda nekoliko drugačna propustnost pa vendarle!Z dotikanjem in na primer driving game pošiljamo konja kamor hočemo, konj se odmika z zadnjim trupom ali sprednjim trupom, dela obrate na sprednji ali zadnji nogi, hodi poševno in to po pravilnem treningu celo brez dotika.
Odzivnost na list se močno poveča saj se konj odmika pri dotiku lakotnice .Konj skače na korak, ga obrnemo takoj po zapreki in spet skoči.In to na roki.Mar to ni zbranost in propustnost.Seveda na svoj način, ki pa se odlično kombinira z delom v sedlu.Celo vrhunski jahači so pričeli že pred časom s takim treningom.
Pri nas pa žal ločimo ljudi na "naravne konjarne" pa dresuraše in parkuraše in western in še kaj in so vsi nekako nestrpni do drugih disciplin.Pa ljudi, ki vedo kaj je polparada in tiste, ki ne vedo.Kar je zelo smešno in žalostno.
Spet ponavljam:jahanje je umetnost, umetniki ne moremo biti vsi.Vsi pa smo lahko vsaj kolikor toliko kulturni.

Smrdula: Vem, da je bilo veliko o tem napisanega na različnih mestih tega foruma. Vem, da je ujahavanje mladega konja predvsem delo, katerega naj se loti strokovnjak oz. nekdo, ki ima s konji veliko izkušenj in znanja. Pa vseeno je toliko ljubiteljev konj, ki imamo mladega konja ali pa nas enostavno zanima, kako se stvari pravilno lotiti.
Zato bi želela pod tem naslovom odpreti debato, kjer bi predvsem neuki in znanja željni ljubitelji konj lahko postavili vprašanje nekomu, ki stvari bolje obvlada. S področja konjeništva je pri nas bore malo kvalitetne in izčrpne literature, zato je tale portal odlično mesto, kjer lahko poiščemo pomoč.
Vem, da je na tem področju najbolje imeti nekje "prakso" oz. možnost, da stvari vidimo v živo in se jih tako najbolje naučimo, pa vseeno sem prepričana, da je nekaj praktičnih napotkov možno dobiti tudi v obliki nasvetov preko medija, kot je internet. Zato prosim Vanjo in vse ostale, ki imate veliko znanja in izkušenj s področja vzgoje in osnovnega šolanja konj, da mi pomagate z nasveti…

Imam namreč kar nekaj vprašanj:

1. Kaj pomeni ulomljen konj?
2. Katere so osnove dresure, ki naj bi jih obvladal vsak konj?
3. Kako in v kakšen namene uporabljati bič pri učenju mladega konja?
4. Kako naučiti konja pravilne menjave hodov, parado, polparado?
5. Koliko časa naj poteka ena "šolska ura"?
Predvsem me zanima delo NA konju, ne toliko lonžiranje.
Upoštevajte, da konj uboga osnovna povelja, vendar ZELO POVRŠNO, kar pomeni, da v skupini konj deluje čredno in ko greš z njim na teren, dela to kot ostali, ko pa se z njim spraviš v manežo, deluje nezainteresirano in leno… nekaj časa gre, ko pa želiš menjati hode, je trd in štorast…Rada bi delala z njim na samem, da ga (ker je mlad- je v četrtem letu starosti) naučim osnov, ki naj bi jih znal vsak rekreativni konj.

Prosim za razumevanje glede mojega neznanja in hvala za pomoč!!!

Sodelujoči v debati: smrdula, vanja, MalaZala

Vanja: Smrdula, mislim, da si načela zelo zanimivo temo, ki zanima veliko jahačev.
Pri mlademu konju moramo biti še posebej pazljivi, da je jahan pravilno.
Mlad konj še nima razvitih mišic, ki bi nosile jahača, kajti v naravi konj ne nosi vertikalne sile (jahač). Torej, ko se neuk jahač usede na mladega konja, le ta napne svoje hrbtne mišice, da bi prenesel to težo na svojem hrbtu. Te mišice se v 10 min utrudijo in preidejo v krč, ker bi se drugače pretrgale. Kaj pa sledi temu, pa si lahko mislite. Mišice so stalno v krču, kar konja boli. Zato je nezadovoljen, kar izraža z dvigom glave ali pa se enostavno želi znebiti jahača. Vsekakor je konj nervozen in se ne giba v enakomernem ritmu in je brez zamaha.
Takega konja ni udobno jahati, ker je ves zategnjen in tudi jahač s časoma čuti posledice na svojem hrbtu.
Torej mladega konja je potrebno jahati naprej in navzdol z dovolj zamaha naprej. Konj se mora najprej zbalansirati pod jahačem, utrditi trebušne mišice, ki dajejo oporo hrbtu, šele nato se lahko sproščeno giblje pod težo jahača.
Počasi to odrivno moč zadnjih nog spreminjamo v nosilno moč. To pa je proces, ki traja kar leto ali dve. Ko konj stopa z zadnjimi nogami bolj pod sebe, se začne tudi zbirati, tam pa se začne delo.

Odgovori na tvoja vprašanja:

1. ulomljen konj, je konj ki ne uporablja svojega zadnjega dela za nošenje svoje in jahačeve teže, ampak je spredaj v vratu zlomljen (4. vratno vretence) in podprt na prednje noge. Tak konj ne niha v hrbtu in se ne more normalno gibati. Ta prizor na žalost vidimo v vsak dan, vse povsod.

2. osnove dresure, ki naj bi jih obvladal vsak konj so približno na nivoju A dresure. To pomeni, da je konj zbalansiran in sproščen pod jahačem. Da obvlada dejstva za hod, kas in galop (seveda delovne tempe), prehaja iz nižjega hoda v višji (in obratno) sproščeno in tekoče, brez napora. Da mu je jasno kaj jahač hoče od njega. Brez tega konj sploh ni ujahan in je nevaren, ker sploh ne ve kaj bi jahač rad od njega. Torej naredi nekaj sam, seveda po lastni presoji.

3. bič pri učenju mladega konja
uporabljamo kratek jahalni bič (lahko skakalni) in to samo po plečki. Konja samo rahlo opozorimo z bičem, pa bo hitro dojel, kaj hočemo od njega. Pod nobenim pogojem se konj biča ne sme bati, kajti potem je le ta neuporaben. Nikoli mladega konja korigirati z bičem po riti za sedlom, ker bo brcnil in se bal. Torej bežal proč. Tega pa nočemo.

4. najprej mora biti jahaču popolnoma jasno kaj to je. To mora občutiti na dobro ujahanem konju.
Pod nobenim pogojem se prehodov iz višjih v nižje tempe ne sme delati z vajetmi ampak s sediščem!!

5. ena šolska ura poteka toliko časa, kolikor konj potrebuje.
Odvisno od starosti in izšolanosti konja. (Pri mladem konju raje manj, kot več.)

Upam, da ti bo kaj v pomoč. Če je še kaj, pa vprašaj.

Smrdula: Vanja, najprej hvala za odgovor, ki me je zelo razveselil. Če imaste čas in voljo, bom z veseljem sprejela vaše nasvete.

1.Najprej me zanima, kaj ste mislili s tem, da se "mladega konja jaha naprej in navzdol z dovolj zamaha naprej". Nisem razumela tega stavka….
In zanima me, kako torej preprečiti to togost v mišicah in navaditi konja, da bo prenesel odrivno moč zadnjih nog v nosilno moč. Se to lahko doseže samo z lonžiranjem? Lahko to počnemo s samim jahanjem oz. delovanjem na konja s težo in KAKO?
Aha, kako se pa "na zunaj" vidi že odrasel konj, ki je bil napačno jahan in je ulomljen?!

2.Hm, bi bilo narobe, če bi se v maneži jahalo mladega konja tudi brez sedla, da bi bolj razumel in čutil delovanje teže in listov?!

3.Poraja se mi tudi vprašanje v zvezi z brzdo. Seveda naj bi mladega konja učili izključno z mehko brzdo. Ampak, recimo, da konja, ki ga v maneži z lahkoto ustavimo s težo in delovanjem vajeti, na terenu, ko se zažene v dir več konj, ne moremo nikakor ustaviti?! In zato me zanima, kako konja že od mladih nog navaditi, da bo dovolj občutljiv na mehko brzdo in ostrejše tudi na terenu ne bodo potrebne. Poznam namreč veliko terenskih konj, ki se težko ustavljajo in jahači uporabljajo kandare ter pelham in si sploh ne morejo predstavljati jahanja zunaj brez ostre brzde…

Vanja: 1. jahati naprej in navzdol pomeni jahati konja v dobrem tempu (ne hitenju!) naprej in ga z DOLGIM vratom jahati navzdol, proti tlom. Tako se napnejo hrbtne mišice in konj začne nihati v hrbtu in se sprosti. Zelo pomembno je, da konj ostane v dobrem tempu (zamah zadnjih nog), kar je osnova za vse delo.
Tako se odpravi togost pri starejših konjih, mladi nimajo teh problemov, ker jih jahači še niso zaribali.
Odrivno v nosilno moč pa dosežemo preko treninga v enem do dveh let, s takim jahanjem. Ko se konj zbalansira in razvije dovolj muskulature, začne SAM podstavljati noge dlje pod trup in se spredaj relativno privzdigne. Jahač konja samo žene z dejstvi naprej v pridržujočo (ne vleči!) in mirno roko. Torej to se doseže z pravilnim jahanjem.
Napačno jahanega konja vidi poznavalec že od daleč. Npr. razvite mišice v spodnjem delu vratu, mišice, ki so vidne kot bula na prehodu vratu in glave iz strani, nerazvit ledveni del, nerazvite mišice zadnjega dela, boleče prednje noge, konj ne teče v ritmu, ni sproščen, tolče z nogami v tla, hod je pas, galop je v štirih taktih………..in še in še

2. mislim, da jahanje brez sedla, mladega konja, v smislu klasičnega šolanja nima smisla. Ma pa velik smisel pri šolanju jahača.

3. a si se kdaj vprašala zakaj se konja ne da ustavit? Vsak pravilno ujahan konj, ki razume kaj želimo od njega in ki ni nervozen (jahač) se bo ustavil čišto normalno.
Tukaj pridemo do točke, kjer mora vsak, ki trdi, da ne rabi ne on, ne njegov konj, osnovnega šolanja, priznati da to ni res.
Jahati neobvladljivega konja ni nikomur v veselje, še najmanj pa konju.
Ko greš enkrat na ostrejšo brzdo, boš šel kmalu še na ostrejšo. In kaj bo potem?
In bolj ko konja boli, bolj se bo poskušal tega rešit. Torej bo še bolj norel.

MalaZala: Še eno vprašanje za ga. Vanjo.
Kaj pa lahko lastnik, ki sam nima dovolj znanja in izkušenj, da bi konja ujahal naredi oz. konja nauči predno ga da na strokovno ujahovanje?

Smrdula: Uf, še vedno mi ni jasno, kaj pomeni DOLG vrat….
In še bi se malce ustavila pri brzdi in konjevi občutljivosti nanjo.
Kako bi se torej odraslega konja (torej slabo ujahanega), navajenega ostre brzde, ustavljalo na terenu v skupini? Kako torej takega konja "popraviti"? Mu enostavno zamenjati brzdo-takoj preiti na mehko? In se spraviti v manežo? Verjamem, da je na forumu veliko ljudi, ki imajo tak problem. A se jih veliko sploh ne sekira - ker so prepričani, da ostra žvala reši problem…Zavedam se, da to ni rešitev, zato sprašujem, kako konja, ki vleče, ki se težko ustavlja "popraviti"? Ali se ga (recimo starega 10 let) sploh še da popraviti v tem smislu?
Vanja, a lahko NATANČNO razložite potek ustavljanja konja, pri čemer prevladuje dejstvo teže?

Vanja: MalaZala, lastnik, ki sam nima dovolj znanja za konja ujahati, lahko konja navadi na to, da je človek njegov prijatelj ne pa sovražnik.
Tisti, ki se bo potem ukvarjal s tem konjem bo imel veliko manj dela.
Smrdula,
dolg vrat pomeni, da konj sprosti svoj vrat in ga spusti proti tlom. Sam si najde točko, ki mu najbolj odgovarja glede na njegovo konstitucijo.
Glej, konj, ki se ne pusti ustaviti tega enostavno ne zna. Zna pa bežati pred bolečino.
Tak konj se mora najprej naučiti osnovnih dejstev v maneži. Starejši kot je, ali pa bolj pokvarjen kot je, težje je oz. dalj časa traja, da se ga prešola.
Šolanega konja ustavit zgleda takole: list ga ne priganja več - torej se konj ustavi. Čisto enostavno.
Čisto neopazno lahko naredimo polparado, da konja opozorimo, da nekaj od njega hočemo, nehamo ga priganjati s križem, torej ga rahlo zadržimo, rahlo zapremo kolena in list ga ne priganja več naprej.
Vse je zelo enostavno, samo mi vse zakompliciramo.

Smrdula: Še enkrat lepa hvala, da ste tako potrpežljivi in prijazni z nasveti.
Zdaj mi je vse skupaj že veliko bolj jasno. In tudi praktično sem stvari sprobala in sem s sabo in s konjem kar zadovoljna. Upam samo, da tipam v pravo smer, ker praksa je le praksa. konj pa dragoceno bitje, ki ga nočem uničiti…
Glede ustavljanja konja. Ja, opisan postopek je seveda zelo enostaven in deluje. A tukaj moram oporekati, vsaj tako mi narekujejo izkušnje. Namreč, ko si s konjem v maneži, vse to drži, če pa jahaš v skupini, recimo 5 konj, je ustavljanje malo težje. Tukaj najbrž preenhanje delovanja dejstev ne pomaga veliko, ker bo konj tekel z ostalimi. Torej je treba začeti delovati zaviralno, kajne? No, kolena torej rahlo stisnemo skupaj, s križem pa naredimo blokado. To pri nekaterih konjih ne bo zadostovalo, zato bo potrebno uporabiti vajeti.
Zdaj pa smo tam. Kako PRAVILNO potegniti vajeti, če upoštevamo, da delujejo kot vzvod in je že majhna sila roke, na konjskih dlesnih spremenjena v velikokrat večjo? Ali se zaviranje prakticira s kratkimi potegi? Vlečenje in naslanjanje na vajeti nabrž ni rešitev, kajne, ker konj začne še bolj kontra vleči…?

Vanja: Smrdula kaj res ne razumeš?
Pravilno ujahan konj se bo ustavil že ko zategneš križ in narediš polparado, ne glede ali je to na terenu z drugimi konji ali v maneži.
Če se konj ne odzove na polparado je problem samo v osnovnem ujahovanju.
Enostavno konj ni ujahan!
Če pa konj ni ujahan si v ekstremni situaciji, na katero se moraš tudi ekstremno odzvati, ali pa te bo odšlepal stran, kamor bo hotel. Torej polparade stopnjuješ do te mere, ko bo konj nanje reagiral. To pomeni ne vleči, ampak delaj eno polparado za drugo. Takoj, ko konj razume nehaj! To pa je samo rešitev v sili, ki pa dolgoročno ne pelje daleč. Konj mora nujno na osnovno šolanje.
Aja, kako pravilno potegniti vajeti?!
Nikakor!
Vajeti ne smeš vleči, ampak držati enakomeren stik s konjskim gobcem. Kadar rabiš pa narediš polparado, kar pa NI vlečenje!