Sandi: En od ciljev šolanja konja je njegovo gimnasticiranje, ki ga naredi in ohranja spretnega in na stara leta vitalnega.
Kako se to počne, piše v mnogo literature, posneto je na filmih in tudi učijo nas trenerji. Mene pa zanima, kako se tega lotevate vi?
Menim, da utegne biti zanimivo manj izkušenim konjenikom.
Sodelujoči v debati: Sandi, Andalusio, vanja, skardi, Shandor
Tako, upam, da nisem preveč udarila mimo …
Sandi: Gimnasticiranje ni prav vse, kar delamo s konjem, vsekakor pa je cilj večine dresurnih vaj prav gimnasticiranje. Sam sem imel bolj v mislih, s katerimi vajami gimnasticirate kateri del konjevega telesa vi? Ali imate za to kakšen koncept, ali o tem niti ne razmišljate kaj dosti. Kar si opisala ti, je potek treninga, ki sicer zajema tudi gimnasticiranje, ampak mogoče nisem dovolj natančno povedal, o čem sem želel, da bi eno rekli.
Al sm postavu preveč zahtevno izhodišče debate?
vanja: Ja, zastavil si težko temo. Ne vem sploh kako bi se je lotila.
Vsakega konja je treba jahati njemu primerno. Že v začetku se je treba osredotočiti na PRAVILNO jahanje. Nato na sposobnosti, znanje in probleme konja. Vsak trening ima nek cilj, konja ne moremo jahati kar tja v en dan.
Torej preko celega treninga se vse vrti okoli gimnasticiranja, razvijanja ravnotežja, propustnosti, senzibilnosti. Katere vaje zato uporabimo, pa je spet odvisno od stopnje šolanosti konja in njegovih sposobnosti. Ne moreš pa reči, da določena vaja vpliva na določeno mišico. Vplivajo na mišične skupine in dejansko na celega konja kot celoto. Za mladega konja je že odmikanje od lista vrhunec treninga, za šolanega traver in sanžmani (npr.), pa do passage-a.
Dejansko moraš delati po feelingu. Vsak konj - svoja zgodba. Ne moreš korigirati podobnega problema enako pri dveh konjih.
Vsa fora je v gibljivosti konja in ravnotežju. Bolj ko to razviješ, boljše gre konj. Jahač dejansko izoblikuje konja, ga naredi atleta ali pa invalida!
Sandi: S tem se vse strinjam, hotel sem pač začet eno malo bolj resno debato, pa sem našel gimnasticiranje, ki je za konja nadvse pomembno, če naj ta postane uporaben, se pravi sposoben nositi jahača in biti hkrati pravi atlet, okreten, gibčen in dovolj močan za vse zadane mu naloge, ne da bi trpel zdravstvene posledice. Ter seveda, če naj tak potem ostane.
Popolnoma jasno je, da je v različnih življenjskih obdobjih ter pri različnih stopnjah to gimnasticiranje različno, kot se nekoliko razlikuje glede na konjevo telesno konstitucijo in kondicijo.
Debato pa sem žele usmeriti v konkreten pogovor o konkretnih vajah, s katerimi npr. pri maldem konju dosežete nek cilj, pa potem kasneje, ko je konj bolj izšolan, kako to nadgrajujete in predvsem, ali imate kak koncept, ki mu sledite, ali pa o tem ne razmišljate prav preveč in smatrate to kot nekaj, kar "pride zraven".
Namreč, skoraj vse vaje dresure so namenjene gimnaticiranju določenega dela konjevega telesa (oz. kot praviš, Vanja, mišične skupine), nekatere te vrednosti nimajo, ampak pomagajo konju, da se nauči razumeti dejstva, s katerimi potem od njega zahtevamo bolj gimnastične vaje. Npr. obrat na sprednjem trupu. Vemo tudi, da edino pravilno izvedene vaje gimnasticirajo konja, pa tudi tu se najdejo vaje, kot je npr. plečka, ki v določeni intenziteti nimajo omembe vrednega pomena za gimansticiranje (na 3 stezah), ko pa dosežemo določeno intenziteto, pa postane vaja gimnastično pomembna (na 4 stezah).
Mogoče je debata preobsežno zastavljena, ampak mirne duše jo spravimo(te) v nek ožji okvir, kar se pač vam zdi najbolj pomembno.
vanja: O tem je res težko pisati. 1. ker večina ljudi resnično sploh ne razume te debate, 2. ker je obseeeeeeeeeeežna.
Bilo bi pa zanimivo imeti različne konje z različnimi problemi. Pa bi lahko debatirali. Teorije je veliko, ko pa pridemo do prakse, pa nastane problem. Malo je jahačev, ki dejansko konja čutijo.
Sandi, dobro si omenil, da ima praktično vsaka vaja, funkcijo gimnastike. Saj to jahanje je. Npr plečka, ko jo že omenjaš. Bistvo vsake vaje je, da zadnja notranja noga seže dlje pod težišče, na pa samo v stran. Torej, če je plečka prestrma, nima željene funkcije, če je premalo postavljena, tudi ne. Zvijanje vratu (kar se tudi velikokrat vidi) tudi ne. Po FEI-ju se jaha plečka na turnirjih na 3 steze.
Aja, omenil si sposobnost konja, da nosi jahača. To se zdi nekaterim samoumevno, pa ni! Konj ni bil nikoli narejen za nošenje vertikalne sile. Zato ga moramo tega naučiti in mu razviti ustrezno muskulaturo.
To pa je že nova tema, pa vendar vezana na to.
Sandi: No, vem, da tema ni najlažja in da je oooobseeeežžžnaaaaaaaa , ampak se mi zdi fajn, če se debatira tudi o takih zadevah, ne le o lahkih in preprostih rečeh
Lahko zožamo debato na plečko Plečka se po FEI res jaha na 3 stezah, to vsekakor drži, ampak taka po mnenju premnogih strokovnjakov nima neke gimnastične vrednosti. Sam se s tem strinjam, ker po lastnem opažanju ne bi rekel, da se konj v plački na 3 stezah kaj prida lateralno "odpre" v plečih.
Nekoliko vaja na 3 stezah seveda vpliva na zbranost (stopanje zadnjih nog naprej pod trup), ampak osebno se strinjam s tistimi mojstri jahanja, ki vidijo v vaji pleča bočno sredstvo za gimnasticiranje prednjega dela konjevega telesa, torej lateralno gimnasticiranje plečke, ki omogoča svobodo gibanja prednjih nog, tako vstran kot tudi naprej, ter hkrati vajo, ki povečuje konjevo zbranost, mu pomaga tudi pri izravnanosti (če se še tako sliši kontradiktorno). To gimnasticiranje prednjega dela telesa pa po mojem dosežemo le na 4 stezah, na 3 je ta efekt tako blag, da skoraj ni omembe vreden.
Vanja, konkretno, se strogo držiš pravil FEI ali doma na treningu jahaš plečko kdaj tudi na 4 stezah, kot je pravilo po klasičnih principih šole jahanja? In zakaj?
Sam jo jaham na 3 stezah v začetku, ko konj še ni sposoben intenzivnejše postavitve. Počasi pridem do 4 stez in potem jaham večinoma na 4, ravno iz prej navedenih razlogov; zaradi pravil tekmovanj pa jo delam vmes večkrat tudi na 3 stezah (čeprav ne tekmujem). Seveda, kadar imam priliko jahat te reči, glede na to, da (še) nimam svojega konja.
vanja: Ne razumem, zakaj bi bilo tisto o plečki kontradiktorno?!?
Na treningih se je treba prilagajati konju in vztrajati v položaju, kjer konj res nosi samega sebe in teče energično naprej. Seveda je to perfektno za zadnji del in hkrati za elastičnost prednjega dela. Pa saj se v vseh vajah povezujejo efekti vaj na različne dele telesa, saj se konj vedno giblje kot celota. Če je samo ena mišica v krču, je posledično cela mišična skupina in potem tudi konj ni spoščen in se ne giblje pravilno.
Dejansko se na treningih jaha na 4 steze, zaradi gimnasticiranja. Na turnirju, pa je treba paziti, da konja malo manj postaviš, pa je.
Paziti pa moramo na drugi del "rezila tega noža". Če je konj zvit in ni izravnan, pa naredimo s temi 4 stezami več škode, kot koristi.
Sandi: Vanja, ne pravim, da je kontradiktorno, ampak mnogim utegne bit nerazumljivo, kako lahko stranhodi izboljšajo izravnanost. Skratka, nekako v smislu, če kako naj bo izravnan, če mora bit previt in it postrani? Zato sem rekel, da se utegne komu slišat kontradiktorno. Meni je ta reč sicer popolnoma jasna, ampak forum berejo tudi ljudje, ki niso tako doma v teh rečeh in je treba narest zadevo razumljivo. Vsaj tko jaz vidim te debate…
Seveda pa na vsak način drži, da mora konj bit najprej izravnan, teči v ravnotežju, torej se nositi sam, z zamahom in v taktu. In med samo vajo mora bit previtost enakomerna, če naj dosežemo gimnastično vrednost te vaje, v kolikor je pa samo zvit v vratu, po možnosti z zvrnjeno glavo, koristi ne bo nobene. Prej škoda.
Sogovornikov imava malo? Saj jih sploh nimava… Ne vem, a je ta tematika res tak sci-fi, ali pa je kaj drugega… Škoda.
skardi: Sogovornikov nimata ampak imata pa bralce Samo eno kratko razlago potrebujem oziroma potrditev. Plečka na treh stezah je da konj z sprednjo zunanjo nogo stopa po stezi zadnje notranje, plečka na štirih stezah pa, da z nobeno od sprednjih ne stopa po stezi zadnjih-z obema sprednjima hodi bolj po notranji strani. Drži?
Sandi: Skardi, v bistvu z zadnjo nogo stopa oz. ne stopa po stezi prednje, ampak ja, to je to, tvoje razumevanje popolnoma drži.
vanja: No, bralci, potem pa vsaj povejte kaj vas zanima.
skardi: Ok bom otvorila vprašanja Jaham zelo živčno kobilo, ki ob vsakem prijemu vajeti dvigne glavo. Mogoče so vzrok zobje (bomo preverili), mogoče pa šolanje za tölt. Torej jo na ogrevanju jaham "brez" vajeti. Začneva v koraku nato pa v kasu delava kroge. Ti krogi so super, ker se zelo umiri (drugače po ravnem z njo ne morem teči ker dobi hud val energije). Seveda jo jaham samo z nagibom teže in čisto majhnimi dejstvi z vajetmi. Kobila je sedaj par let stala in zaradi tega in njene zakrčene drže ima zategnjene mišice v križu in vratu.
Počasi napredujeva in se v kasu po treningu že lepo stegn in raztegne. No moje vprašanje: Ima zelo trd vrat in ko jo obrnem v desno (prenos teže) se vrže v ovinek in skoraj ostanem na drugi strani Glave sploh ne more previti. Kaj vi predlagate kaj naj delam z njo? Začnem z delom na tleh ali jo raje sproščam pod sedlom? Včasih kak krog naredi brez prevelikih nagibov, spet drugič sunkovito in nenadzorovano, skoraj panično. Lonža za njo predstavlja hud stres, zato jo pustimo teči brez sedla na hipodromu, kjer pa kar uživa.vanja: Predvidevam, da je kobila islandske pasme (tölt)?
Najprej moraš delati na lonži, ko se bo kobila zbalansirala, bo tudi pod sedlom lažje.
Kobila mora iti skozi osnovno šolanje. Poišči strokovno pomoč.
Če se bo nadaljevalo tako naprej, se bodo začele tudi zdravstvene težave. Obremenitve niso pravilne in s časom se bodo pojavili problemi z gibalnim aparatom.
Kobila nikakor ne sme delati v krču.
skardi: Ja kobila je islandka. Osnovno šolanje je dala skozi že na islandiji. Tudi vidi se, da pozna vsa dejstva - odmikanje od nog, delovanje na težišče ipd. Na lonži z njo ne morem delat ker cel čas beži, v krogu pa je čisto brez učinka kar koli delati z njo, ker je živčna in zategnjena.
Vanja, kako se ti lotevaš konje, ki nimajo zaupanja pod sedlom? Na tleh ni problema. Edino kar je, da me zafrkava na pašniku Drugače pa sva hodili na sprehod, kobila popolnoma sproščena, umirjena. Ko dobi pa gor sedlo in da je po možnosti še kakšna ravnina pa samo gasa Torej na kakšen način se ti lotevaš takšnih konjev?vanja:
Glej, če ne moreš normalno delati s konjem na lonži in pod sedlom ni dobro - pravilno ujahan.Iz tvojega vpisa lahko sklepam, da ti kobilca zaupa in se dobro razumeta. Dokler si na tleh.
Ko pa jo zajahaš, pa si jahač. Tu pa nekaj ne štima. Lahko so slabe izkušnje, lahko že v štartu slabo osnovno šolanje, lahko…….
Moraš si povrnit njeno zaupanje v vlogi jahača. To je dolgotrajen proces, ki je povezan s ponovnim osnovnim šolanjem, oz. prešolanjem. Svetujem ti, da si vsaj za začetek poiščeš strokovno pomoč. Kasneje boš lažje delala sama.
Sama se ukvarjam večinoma s takimi konji in verjemi, traja dosti časa in zahteva precej finega občutka, da konji spet dobijo nazaj zaupanje in svojo samozavest, da so sposobni normalnega dela in soočanja z vsakdanjimi "stresi".
Sandi: Skardi, očitno kobila povezuje sedlo s tem, da je treba bezljat in noret - tako je bla pač vajena. Praviš, da v maneži na krogih lahko mirno in sproščeno teče v kasu, problem pa je, ko hočeš naravnost. torej je recept, da naravnost jahaj do nadaljnega v hodu, kas pa lepo mirno samo na krogu. Če pokaže najmanjšo nervozo v kasu na krogu, ko začneš, lahko tudi kas za nekaj časa pod sedlom opustiš. Jahaj v koraku in to je to. Pogovarjaj se z njo in jo pomirjaj.
Samo tako bo dobila zaupanje v to, da tudi če si na njej, ne rabi nujno noret. Počasi bo pozabila na to, da sedlo pomeni norenje. Šele potem, ko to osvojita, lahko zahtevaš od nje lep, miren kas, brez norenja. Ko to 100% osvoji, pa naprej v galop in ostalo. Med vsako stopnjo govorimo o mesecih časa. Šele ko vse to osvojita in ko bo ona vedela, da ne rabi noret, ko jo jahaš, boš lahko začela razmišljat o delu z njo, o gimnasticiranju in podobnem.
Dotlej pa bo gimnastično vrednost prineslo že to, da hodi sproščena in brez nervoze. Če je sprehod lahko tak na povodcu, naj bo tak še pod sedlom. Ni nujno, da mora še tečt v kasu in galopu. Za to je še čas. Najprej je važno, da gre mirna in sproščena. In ko si 100%, da ne bo norela, ji daj še kaka 2 tedna, predno zahtevaš več.
Na lonži pa začneš tako, da jo vodiš po krogu, tako kot bi jo vodila na povodcu na sprehod. Naj bo sproščena, če ni, jo poskusi pomirit z glasom in božanjem po vratu. Ko vidiš, da noče več bežat in da je sproščena, se počasi oddaljuj proti sredini kroga, da dosežeš, da bo kobila hodila okoli tebe na lonži lepo mirno in na krogu. Idealno je, če imaš pri tem pomočnika, da je en ves čas na sredi kroga, drugi pa ob njej. Ko je to več kot le osvojeno, se pravi lo lahko brez težav lonžiraš v koraku, pa začneš z delom v kasu. In spet, dovolj časa in potrpljenja.
To je edino, kar ti ob napisanem o kobili lahko svetujem. Ko bo to rešeno, pa začneš od začetka. Takrat boš lahko razmišljal tudi o vajah, s katerimi jo boš zgimnasticirala povsod tam, kjer je zaradi dolgotrajne zategnjenosti pri delu vsa otrdela.
Shandor: Mene pa zanima, Vanja, ker večkrat omenjaš (že kdaj prej), da je treba konja dobro zjahati čez hrbet, kaj konkretno to pomeni, kako točno to zgleda in če si na konju, kako veš, da delaš prav (ker sebe pač ne vidiš). Rabim povsem konkretno razlago, pa najbrž mi ne bi škodilo tud par let dobrega treninga, he he. Zaenkrat še nimam veliko znanja, mi pa vsaka taka informacija pride prav.
vanja: Konja zjahat čez hrbet pomeni, da konj privzdigne hrbet in trnasti podaljški se mu pomaknejo proti naprej. V glavnem, konj funkcionira in nas LAHKO (je sposoben) nosi, brez poškodb gibalnega aparata.
Kako to veš? Čutiš. Čutiš kako se konj privzdigne, napolne, je izredno udoben za sedet in nas nosi, prilima v sedlo. Sprosča se pozitivna energija in konj je zadovoljen in nas z veseljem uboga.
Težko je "na suho" govorit o tem, zato sem se tudi odločila to konkretno prikazat na tečaju, ki pa na žalost zaradi slabega vremena ni bil številčno obiskan. Če imate interes, vam z veseljem to predstavim še enkrat, ker brez tega enostavno ne gre.
