Članki vpisani na dan: 

Sandi: En od ciljev šolanja konja je njegovo gimnasticiranje, ki ga naredi in ohranja spretnega in na stara leta vitalnega.
Kako se to počne, piše v mnogo literature, posneto je na filmih in tudi učijo nas trenerji. Mene pa zanima, kako se tega lotevate vi?
Menim, da utegne biti zanimivo manj izkušenim konjenikom.

Sodelujoči v debati: Sandi, Andalusio, vanja, skardi, Shandor

Andalusio: No, jaz sem malo oklevala ali naj odgovorim ali ne, vendar me je premagala radovednost, če sem prav razumela vprašanje …. Torej: jaz gimnasticiranje pojmujem kot utrjevanje znanja, tako jahačevega kot konjevega. Sama se slednjega lotevam takole: po 15 -20 minutnem ogrevanju konja (hod, velik, mali krog, prehod v kas …) začnem s t.i. šolskimi vajami : obrat konja v vogalu, osmica, serpentine, menjave čez celo jahališče … Da pa ne bi bile vaje vedno eno in iste, zamenjam vrstni red, kaj dodam: npr. kavalete, stožce … Vse traja največ uro, z ogrevanjem vred, nazadnje, predvsem kot nagrado, konju privoščim teren, kjer se oba sprostiva.
Tako, upam, da nisem preveč udarila mimo …

Sandi: Gimnasticiranje ni prav vse, kar delamo s konjem, vsekakor pa je cilj večine dresurnih vaj prav gimnasticiranje. Sam sem imel bolj v mislih, s katerimi vajami gimnasticirate kateri del konjevega telesa vi? Ali imate za to kakšen koncept, ali o tem niti ne razmišljate kaj dosti. Kar si opisala ti, je potek treninga, ki sicer zajema tudi gimnasticiranje, ampak mogoče nisem dovolj natančno povedal, o čem sem želel, da bi eno rekli.
Al sm postavu preveč zahtevno izhodišče debate?

vanja: Ja, zastavil si težko temo. Ne vem sploh kako bi se je lotila.
Vsakega konja je treba jahati njemu primerno. Že v začetku se je treba osredotočiti na PRAVILNO jahanje. Nato na sposobnosti, znanje in probleme konja. Vsak trening ima nek cilj, konja ne moremo jahati kar tja v en dan.
Torej preko celega treninga se vse vrti okoli gimnasticiranja, razvijanja ravnotežja, propustnosti, senzibilnosti. Katere vaje zato uporabimo, pa je spet odvisno od stopnje šolanosti konja in njegovih sposobnosti. Ne moreš pa reči, da določena vaja vpliva na določeno mišico. Vplivajo na mišične skupine in dejansko na celega konja kot celoto. Za mladega konja je že odmikanje od lista vrhunec treninga, za šolanega traver in sanžmani (npr.), pa do passage-a.
Dejansko moraš delati po feelingu. Vsak konj - svoja zgodba. Ne moreš korigirati podobnega problema enako pri dveh konjih.
Vsa fora je v gibljivosti konja in ravnotežju. Bolj ko to razviješ, boljše gre konj. Jahač dejansko izoblikuje konja, ga naredi atleta ali pa invalida!

Sandi: S tem se vse strinjam, hotel sem pač začet eno malo bolj resno debato, pa sem našel gimnasticiranje, ki je za konja nadvse pomembno, če naj ta postane uporaben, se pravi sposoben nositi jahača in biti hkrati pravi atlet, okreten, gibčen in dovolj močan za vse zadane mu naloge, ne da bi trpel zdravstvene posledice. Ter seveda, če naj tak potem ostane.
Popolnoma jasno je, da je v različnih življenjskih obdobjih ter pri različnih stopnjah to gimnasticiranje različno, kot se nekoliko razlikuje glede na konjevo telesno konstitucijo in kondicijo.
Debato pa sem žele usmeriti v konkreten pogovor o konkretnih vajah, s katerimi npr. pri maldem konju dosežete nek cilj, pa potem kasneje, ko je konj bolj izšolan, kako to nadgrajujete in predvsem, ali imate kak koncept, ki mu sledite, ali pa o tem ne razmišljate prav preveč in smatrate to kot nekaj, kar "pride zraven".
Namreč, skoraj vse vaje dresure so namenjene gimnaticiranju določenega dela konjevega telesa (oz. kot praviš, Vanja, mišične skupine), nekatere te vrednosti nimajo, ampak pomagajo konju, da se nauči razumeti dejstva, s katerimi potem od njega zahtevamo bolj gimnastične vaje. Npr. obrat na sprednjem trupu. Vemo tudi, da edino pravilno izvedene vaje gimnasticirajo konja, pa tudi tu se najdejo vaje, kot je npr. plečka, ki v določeni intenziteti nimajo omembe vrednega pomena za gimansticiranje (na 3 stezah), ko pa dosežemo določeno intenziteto, pa postane vaja gimnastično pomembna (na 4 stezah).
Mogoče je debata preobsežno zastavljena, ampak mirne duše jo spravimo(te) v nek ožji okvir, kar se pač vam zdi najbolj pomembno.

vanja: O tem je res težko pisati. 1. ker večina ljudi resnično sploh ne razume te debate, 2. ker je obseeeeeeeeeeežna.
Bilo bi pa zanimivo imeti različne konje z različnimi problemi. Pa bi lahko debatirali. Teorije je veliko, ko pa pridemo do prakse, pa nastane problem. Malo je jahačev, ki dejansko konja čutijo.
Sandi, dobro si omenil, da ima praktično vsaka vaja, funkcijo gimnastike. Saj to jahanje je. Npr plečka, ko jo že omenjaš. Bistvo vsake vaje je, da zadnja notranja noga seže dlje pod težišče, na pa samo v stran. Torej, če je plečka prestrma, nima željene funkcije, če je premalo postavljena, tudi ne. Zvijanje vratu (kar se tudi velikokrat vidi) tudi ne. Po FEI-ju se jaha plečka na turnirjih na 3 steze.
Aja, omenil si sposobnost konja, da nosi jahača. To se zdi nekaterim samoumevno, pa ni! Konj ni bil nikoli narejen za nošenje vertikalne sile. Zato ga moramo tega naučiti in mu razviti ustrezno muskulaturo. Ga naučiti, da privzdigne hrbet.
To pa je že nova tema, pa vendar vezana na to.

Sandi: No, vem, da tema ni najlažja in da je oooobseeeežžžnaaaaaaaa , ampak se mi zdi fajn, če se debatira tudi o takih zadevah, ne le o lahkih in preprostih rečeh
Lahko zožamo debato na plečko Plečka se po FEI res jaha na 3 stezah, to vsekakor drži, ampak taka po mnenju premnogih strokovnjakov nima neke gimnastične vrednosti. Sam se s tem strinjam, ker po lastnem opažanju ne bi rekel, da se konj v plački na 3 stezah kaj prida lateralno "odpre" v plečih.
Nekoliko vaja na 3 stezah seveda vpliva na zbranost (stopanje zadnjih nog naprej pod trup), ampak osebno se strinjam s tistimi mojstri jahanja, ki vidijo v vaji pleča bočno sredstvo za gimnasticiranje prednjega dela konjevega telesa, torej lateralno gimnasticiranje plečke, ki omogoča svobodo gibanja prednjih nog, tako vstran kot tudi naprej, ter hkrati vajo, ki povečuje konjevo zbranost, mu pomaga tudi pri izravnanosti (če se še tako sliši kontradiktorno). To gimnasticiranje prednjega dela telesa pa po mojem dosežemo le na 4 stezah, na 3 je ta efekt tako blag, da skoraj ni omembe vreden.
Glede tega sicer je mnogo diskusij, ali so FEI pravila dobra glede tega ali ne, in kaj je bolj prav. Konca tej debati najbrž ne bo nikoli, je pa vsekakor res, ko govorimo o plečih bočno na 3 stezah, se točno ve, kaj to pomeni, ko govorimo o tej isti vaji na 4 stezah, pa smo že v sferi, kjer opredelitev ni jasna in morda je tu razlog, zakaj so pravila FEI taka? Ne vem, razmišljam… Sam kot pravilno jahanje na 4 stezah smatram pleča bočno takrat, ko so te 4 steze enakomerno oddaljene ena od druge, torej je med vsemi 4 enak razmak.
Vanja, konkretno, se strogo držiš pravil FEI ali doma na treningu jahaš plečko kdaj tudi na 4 stezah, kot je pravilo po klasičnih principih šole jahanja? In zakaj?
Sam jo jaham na 3 stezah v začetku, ko konj še ni sposoben intenzivnejše postavitve. Počasi pridem do 4 stez in potem jaham večinoma na 4, ravno iz prej navedenih razlogov; zaradi pravil tekmovanj pa jo delam vmes večkrat tudi na 3 stezah (čeprav ne tekmujem). Seveda, kadar imam priliko jahat te reči, glede na to, da (še) nimam svojega konja.

vanja: Ne razumem, zakaj bi bilo tisto o plečki kontradiktorno?!?
Na treningih se je treba prilagajati konju in vztrajati v položaju, kjer konj res nosi samega sebe in teče energično naprej. Seveda je to perfektno za zadnji del in hkrati za elastičnost prednjega dela. Pa saj se v vseh vajah povezujejo efekti vaj na različne dele telesa, saj se konj vedno giblje kot celota. Če je samo ena mišica v krču, je posledično cela mišična skupina in potem tudi konj ni spoščen in se ne giblje pravilno.
Dejansko se na treningih jaha na 4 steze, zaradi gimnasticiranja. Na turnirju, pa je treba paziti, da konja malo manj postaviš, pa je.
Paziti pa moramo na drugi del "rezila tega noža". Če je konj zvit in ni izravnan, pa naredimo s temi 4 stezami več škode, kot koristi.
Sandi, seveda so take debate dobrodošle, samo sogovornikov imava bolj malo, a ne?

Sandi: Vanja, ne pravim, da je kontradiktorno, ampak mnogim utegne bit nerazumljivo, kako lahko stranhodi izboljšajo izravnanost. Skratka, nekako v smislu, če kako naj bo izravnan, če mora bit previt in it postrani? Zato sem rekel, da se utegne komu slišat kontradiktorno. Meni je ta reč sicer popolnoma jasna, ampak forum berejo tudi ljudje, ki niso tako doma v teh rečeh in je treba narest zadevo razumljivo. Vsaj tko jaz vidim te debate…
Seveda pa na vsak način drži, da mora konj bit najprej izravnan, teči v ravnotežju, torej se nositi sam, z zamahom in v taktu. In med samo vajo mora bit previtost enakomerna, če naj dosežemo gimnastično vrednost te vaje, v kolikor je pa samo zvit v vratu, po možnosti z zvrnjeno glavo, koristi ne bo nobene. Prej škoda.
Sogovornikov imava malo? Saj jih sploh nimava… Ne vem, a je ta tematika res tak sci-fi, ali pa je kaj drugega… Škoda.

skardi: Sogovornikov nimata ampak imata pa bralce Samo eno kratko razlago potrebujem oziroma potrditev. Plečka na treh stezah je da konj z sprednjo zunanjo nogo stopa po stezi zadnje notranje, plečka na štirih stezah pa, da z nobeno od sprednjih ne stopa po stezi zadnjih-z obema sprednjima hodi bolj po notranji strani. Drži?

Sandi: Skardi, v bistvu z zadnjo nogo stopa oz. ne stopa po stezi prednje, ampak ja, to je to, tvoje razumevanje popolnoma drži.

vanja: No, bralci, potem pa vsaj povejte kaj vas zanima.

skardi: Ok bom otvorila vprašanja Jaham zelo živčno kobilo, ki ob vsakem prijemu vajeti dvigne glavo. Mogoče so vzrok zobje (bomo preverili), mogoče pa šolanje za tölt. Torej jo na ogrevanju jaham "brez" vajeti. Začneva v koraku nato pa v kasu delava kroge. Ti krogi so super, ker se zelo umiri (drugače po ravnem z njo ne morem teči ker dobi hud val energije). Seveda jo jaham samo z nagibom teže in čisto majhnimi dejstvi z vajetmi. Kobila je sedaj par let stala in zaradi tega in njene zakrčene drže ima zategnjene mišice v križu in vratu. Počasi napredujeva in se v kasu po treningu že lepo stegn in raztegne. No moje vprašanje: Ima zelo trd vrat in ko jo obrnem v desno (prenos teže) se vrže v ovinek in skoraj ostanem na drugi strani Glave sploh ne more previti. Kaj vi predlagate kaj naj delam z njo? Začnem z delom na tleh ali jo raje sproščam pod sedlom? Včasih kak krog naredi brez prevelikih nagibov, spet drugič sunkovito in nenadzorovano, skoraj panično. Lonža za njo predstavlja hud stres, zato jo pustimo teči brez sedla na hipodromu, kjer pa kar uživa.

vanja: Predvidevam, da je kobila islandske pasme (tölt)?
Najprej moraš delati na lonži, ko se bo kobila zbalansirala, bo tudi pod sedlom lažje.
Kobila mora iti skozi osnovno šolanje. Poišči strokovno pomoč.
Če se bo nadaljevalo tako naprej, se bodo začele tudi zdravstvene težave. Obremenitve niso pravilne in s časom se bodo pojavili problemi z gibalnim aparatom.
Kobila nikakor ne sme delati v krču.

skardi: Ja kobila je islandka. Osnovno šolanje je dala skozi že na islandiji. Tudi vidi se, da pozna vsa dejstva - odmikanje od nog, delovanje na težišče ipd. Na lonži z njo ne morem delat ker cel čas beži, v krogu pa je čisto brez učinka kar koli delati z njo, ker je živčna in zategnjena. Vanja, kako se ti lotevaš konje, ki nimajo zaupanja pod sedlom? Na tleh ni problema. Edino kar je, da me zafrkava na pašniku Drugače pa sva hodili na sprehod, kobila popolnoma sproščena, umirjena. Ko dobi pa gor sedlo in da je po možnosti še kakšna ravnina pa samo gasa Torej na kakšen način se ti lotevaš takšnih konjev?

vanja: Glej, če ne moreš normalno delati s konjem na lonži in pod sedlom ni dobro - pravilno ujahan.
Iz tvojega vpisa lahko sklepam, da ti kobilca zaupa in se dobro razumeta. Dokler si na tleh.
Ko pa jo zajahaš, pa si jahač. Tu pa nekaj ne štima. Lahko so slabe izkušnje, lahko že v štartu slabo osnovno šolanje, lahko…….
Moraš si povrnit njeno zaupanje v vlogi jahača. To je dolgotrajen proces, ki je povezan s ponovnim osnovnim šolanjem, oz. prešolanjem. Svetujem ti, da si vsaj za začetek poiščeš strokovno pomoč. Kasneje boš lažje delala sama.
Sama se ukvarjam večinoma s takimi konji in verjemi, traja dosti časa in zahteva precej finega občutka, da konji spet dobijo nazaj zaupanje in svojo samozavest, da so sposobni normalnega dela in soočanja z vsakdanjimi "stresi".

Sandi: Skardi, očitno kobila povezuje sedlo s tem, da je treba bezljat in noret - tako je bla pač vajena. Praviš, da v maneži na krogih lahko mirno in sproščeno teče v kasu, problem pa je, ko hočeš naravnost. torej je recept, da naravnost jahaj do nadaljnega v hodu, kas pa lepo mirno samo na krogu. Če pokaže najmanjšo nervozo v kasu na krogu, ko začneš, lahko tudi kas za nekaj časa pod sedlom opustiš. Jahaj v koraku in to je to. Pogovarjaj se z njo in jo pomirjaj.
Samo tako bo dobila zaupanje v to, da tudi če si na njej, ne rabi nujno noret. Počasi bo pozabila na to, da sedlo pomeni norenje. Šele potem, ko to osvojita, lahko zahtevaš od nje lep, miren kas, brez norenja. Ko to 100% osvoji, pa naprej v galop in ostalo. Med vsako stopnjo govorimo o mesecih časa. Šele ko vse to osvojita in ko bo ona vedela, da ne rabi noret, ko jo jahaš, boš lahko začela razmišljat o delu z njo, o gimnasticiranju in podobnem.
Dotlej pa bo gimnastično vrednost prineslo že to, da hodi sproščena in brez nervoze. Če je sprehod lahko tak na povodcu, naj bo tak še pod sedlom. Ni nujno, da mora še tečt v kasu in galopu. Za to je še čas. Najprej je važno, da gre mirna in sproščena. In ko si 100%, da ne bo norela, ji daj še kaka 2 tedna, predno zahtevaš več.
Na lonži pa začneš tako, da jo vodiš po krogu, tako kot bi jo vodila na povodcu na sprehod. Naj bo sproščena, če ni, jo poskusi pomirit z glasom in božanjem po vratu. Ko vidiš, da noče več bežat in da je sproščena, se počasi oddaljuj proti sredini kroga, da dosežeš, da bo kobila hodila okoli tebe na lonži lepo mirno in na krogu. Idealno je, če imaš pri tem pomočnika, da je en ves čas na sredi kroga, drugi pa ob njej. Ko je to več kot le osvojeno, se pravi lo lahko brez težav lonžiraš v koraku, pa začneš z delom v kasu. In spet, dovolj časa in potrpljenja.
To je edino, kar ti ob napisanem o kobili lahko svetujem. Ko bo to rešeno, pa začneš od začetka. Takrat boš lahko razmišljal tudi o vajah, s katerimi jo boš zgimnasticirala povsod tam, kjer je zaradi dolgotrajne zategnjenosti pri delu vsa otrdela.

Shandor: Mene pa zanima, Vanja, ker večkrat omenjaš (že kdaj prej), da je treba konja dobro zjahati čez hrbet, kaj konkretno to pomeni, kako točno to zgleda in če si na konju, kako veš, da delaš prav (ker sebe pač ne vidiš). Rabim povsem konkretno razlago, pa najbrž mi ne bi škodilo tud par let dobrega treninga, he he. Zaenkrat še nimam veliko znanja, mi pa vsaka taka informacija pride prav.

vanja: Konja zjahat čez hrbet pomeni, da konj privzdigne hrbet in trnasti podaljški se mu pomaknejo proti naprej. V glavnem, konj funkcionira in nas LAHKO (je sposoben) nosi, brez poškodb gibalnega aparata.
Kako to veš? Čutiš. Čutiš kako se konj privzdigne, napolne, je izredno udoben za sedet in nas nosi, prilima v sedlo. Sprosča se pozitivna energija in konj je zadovoljen in nas z veseljem uboga.
Težko je "na suho" govorit o tem, zato sem se tudi odločila to konkretno prikazat na tečaju, ki pa na žalost zaradi slabega vremena ni bil številčno obiskan. Če imate interes, vam z veseljem to predstavim še enkrat, ker brez tega enostavno ne gre. To mora biti jasno vsakemu, ki se odloči vsesti se na konja.

Nika: Zanima me s čim je najbolje namazati opremo oz. usnje da ostane dolgo mehko in voljno.
Prosim povejte kakšne domače pripravke.

Sodelujoči v debati: Nika, Ici, Sandi, evitta, Natasa, petra

Ici: Slišal sem, da je najboljši "šampon" za usnje, se umije usnje s tem, in ko se posuši, je lepo mehko, svetlo,…

petra: Čisto navadna mastna krema za roke, ponavadi v okroglih posodicah (Solea, Nivea…). Namažeš usnje, se hitro vpija, usnje je prožno in se lepo sveti.

Ici: Hm… Pa ni potem ko namazes s tako kremo mastno? Se nič ne drsi pa to?

petra: Namažeš v mejah normale, ne daš je gor celo tubo Sprva je usnje malo belo-ker je krema bela, po kake pol ure je ni več. Tudi drsi ne. Jaz to uporabljam že več let pa mi je zelo fajn. Razna olja so mi sedlo naredila flekasta, masti pa sedlo lepljivo, tako da se je še hitreje prijela vsa svinjarija, od prahu naprej.

Natasa: Renapur, vse iz naravnih sestavin. Pri nas ga dobis na trznici v Ljubljani ali pa pri zastopniku INTI d.o.o. M 52

ZASAVSKA C.43F
4000 KRANJ
SLOVENIJA
Telefon: 04/235 5260
Telefax: 04/235 5261

www.renapur.com/balsam.htm

betty: 100% najboljša je 84 medicinska krema za roke! Usnje je še dolgo mehko in prožno. Edini problem je da je zelo draga. Dobiš jo pa v vsaki trgovini (mercator).

Sandi: Betty, a maš v mislih Kremo 48, ki jo izdeluje Lek d.d.? Ta je v redu, ja.
Drugač je pa konjska mast špica zadeva. Sliši se dokaj kanibalsko, ampak preverjeno je stvar univerzalno dobra za usnje, kopita ter kot osnova za zeliščna mazila za razne rane ipd.
Od negi usnja namenjenih izdelkov sta pa Saddler’s TLC in Saddler’s Preservative pravi zadevi, žal se pa pri nas teh izdelkov ne dobi…

Nika: Hvala za odgovore. Saj sem vedela da obstaja še kaj podobnega ali celo boljšega od prav krem za usnje.
Dobrodošel še kakšen nasvet oz. pripravek, ki ga uporabljate.
Nivea je res super sem poskusila.

Sandi: A ti delaš raziskavo, al kaj? :)
Skratka, vse kreme za roke, olivno olje, konjska mast, goveji loj, svinjska mast, vse te reči, ene bolj, druge manj.
Izogibaj pa se raznim oljem za planinske čevlje in podobnim zvarkom na osnovi naftnih derivatov.
Predvsem pa je važno, da je usnje ČISTO in dobro je, da je malo vlažno, predno mažeš s kremo, mastjo in podobnim. Namreč, tkoa kot koža, ima tudi usnje pore. Če so te zasvinjane, usnej ne more dihat in tako začne trohnet. Ta proces lahko sicer ustaviš, ampak že narejene škode se ne da več popravit. Za čiščenje uporabi milo za usnje, lahko tudi kakšno dobro milo za roke. Vodo uporabljaj je toliko, kot je nujno, se pravi ne preveč. Ko opereš, dobro zbriši, da ni več mokro, in še vlažnega čisto na tanko namaži. Na tanko zato, da vpije vse in ne ostane lepljivo. Če je lepljivo, se prijema prah, ki je najhujši sovražnik usnja, saj zapre pore. Zato je boljše večkrat namazat čisto na tanko, kot pa enkrat bolj na debelo. Pa zadevo je treba počet redno, se razume.

Nika: Najlepša hvala Sandi.
Ne, ne delam raziskave ampak samo sprašujem kaj je dobro in kaj ni to pa nisem vedela, da olje za planinske čevlje ni dobro. V Klubu so več ali manj vedno mazali s tem in govorili kao da je to zelo dobro. Jaz sem prej mazala z olivnim oljem.

Sandi: Tisto olje za planinske čevlje je navečji šit, kar jih lohka daš na usnje. Še navadno motorno olje je boljš… Olje za planinske čevlje tut za te čevlje ni gut. Namreč, zadeva sicer namasti usnje, ampak ga hkrati tudi suši, namesto da bi zadrževalo v njem vlago. Namaži si z njim roke, pa poglej, a je koža pusta al je voljna.
Isto je z usnjem. Če hočeš uničit opremo, pa samo s tem vragom maži…

Nika: He he nebi hvala me je preveč stalo da bi ga uničila.

To pa imaš popolnoma prav, po tem planinskem olju je res koža suha to pa brez dvoma. Zato sem se tudi že večkrat spraševala kako lahko to koristi. Samo nekaterim pač ne moreš do živega in vstrajajo kar naprej po svoje, čez leto dni se pa čudijo da vse razpada.

evitta: Nika, še nekaj ti priporočam, ker vem, da maš ravno pri roki
To so pampers robci
Odstranijo prav vsak madež, pa ne samo na usnju,skratka, za čiščenje perfektni

Nika: He he he evitta imaš prav tega pa imam zdaj res polno
Nekje sem slišala da so nekoč mazali usnje s kislim mlekom a to res drži???

Sandi: Jap, z tudi mlekom so mazali usnje, tako kislim kot "navadnim". Samo pol ti usnje smrdi kot stara mlekarna…
Je pa tako, mleko kot tako je poznano kozmetično sredstvo, saj poznaš mlečne kopeli!? Skratka, če je gut za kožo, bo tudi za usnje, kakršnega se uporablja pri sedlarskih izdelkih.
Konjska mast pa je nasploh precej široko uporabna. Tako za usnje, kot tudi za kopita. Pa kot osnova za razna zeliščna mazila je tudi zelo fajn. Sliši se morda kanibalsko, ampak je zelo dobra za te namene.

Nika: Hja tudi jaz sem si tako mislila, da potem oprema smrdi.
Imam še eno vprašanje lahko vso opremo (sedla, uzde itd…) shranim na postrešje? Mi ne bo usnje popokalo?

evitta: Nič ne bo narobe, če boš opremo prej ščistila in namazala ter zaščitila.Kakšna stara platnena plahta je več kot primerna .
Shranjevanje na podstrešju je dosti bolj primerno kot v kleti, kjer se plesen zaradi vlage kaj hitro rada nabere.A se je tudi da sčištiti (pampers rules )Preverjeno.

Sandi: Bolje plesen kot suša!!! Ko se usnje enkrat osuši in preperi, se v njem začne proces trohnenja, ki ga nobena reč več ne regenerira. V najboljšem primeru ta proces ustaviš, popraviš pa nikoli več. Plesen je pa pač treba redno čistit, a je mnogo manj škodljiva usnju kot suša.
Preverjeno se obnese, če opremo očistiš in namažeš (lahko bolj na debelo, ker konzerviraš), potem pa vse skupaj shraniš v polivinil vreče. Vsaj enkrat letno je treba zadevo razpakirat in ponovno očistit in namazat.

evitta: Sandi, tale je pa na žalost malo mimo in ne drži…Plesen še za krompir ni dobra Vsaka plesen povzroča razpad materiala, usnje kaj rado "zacveti" in posledično razpade.Ne pomaga impregniranje, saniranje tega pa je skorajda nemogoče.
Usnje je živ material, ki diha in mu mora biti to tudi omogočeno,dosti lažje se sanira zelo staro in suho usne kot razpadajoče plesnivo.
Dobijo se vreče za shranjevanje krzna in usnja…Poskusi dat ponoči na noge al pa roke polivinil vrečko..
Če se usnje shranjuje v kleti, je treba poskrbeti , da jele to na suhem in nikakor na tleh!
Ker nas zadnje čase dosti primerjajo z motoristi, imamo, ja, tudi nekaj skupnega…usnje:

Vir:www.eumoto.net

Hramba

Pravilna nega v sezoni pa bo kaj malo zalegla, če bomo ob zaključku le-te svoje usnjeno oblačilo čez zimo neprimerno skladiščili. Prostor, kjer bomo jakno, hlače ali kombinezon hranili, naj bo suh, neprepišen, a ne vroč. Presuh in vroč zrak bo usnje izsušil - to bo postalo togo in sčasoma lahko tudi razpokano. Usnje shranjeno v vlažnem prostoru lahko prične plesneti - ne shranjujete usnjenih oblačil v vlažni garaži ali kleti, ker vaša boljša polovica meni, da v omari ni dovolj prostora za njene cunjice. Usnjeno oblačilo hranimo obešeno na širokem, po možnosti lesenem obešalniku. Tanki žičnati obešalniki kvarijo formo oblačila in ne omogočajo kroženja zraka znotraj oblačila, ker je to zaradi oblike obešalnika stisnjeno. Usnjenih oblačil ne hranimo tesno zavitih v plastične vrečke. Če želimo, da se na oblačilih ne nabira prah, jih shranimo v tekstilno vrečo za shranjevanje oblačil, ki omogoča kroženje zraka in dihanje oblačila.

evitta: Ah, pa se spet lahko prerekamo :)
S plesnijo lahko tudi novi, nenošeni copati Če je usnje dobro in normalno vzdrževano, v suhem ne popoka!
Za plesen me ne prepričaš v nobenem primeru, razen na siru in kakšni buteljki.

Sandi: Kdo se prereka? Jaz ti povem, kar vem na podlagi izkušenj in na podlagi prebranega o usnju.
No, kakorkoli, tisto usnje, ki v suhem ne preperi do te mere, da bi pokalo, bi pa rad videl… Boljše usnje, ki je dobro vzdrževano, bo zdržalo dlje, kot slabo in nevzdrževano. To je pa tudi vse. Razen seveda, če ga ves čas redno vzdržujemo, kar je itak najboljše.
Vsekakor nič od tega ni dobro, to se strinjam. Ma če se moram odločit za eno od obojega, imam raje plesen kot suho usnje.

Sandi: Ne pozabite, da je nega usnja tudi nekoliko različna glede na vrsto usnja, odvisno od tega, kako je usnje strojeno. Če je zares dobro za motorističen kombinezon, še ni nujno, da bo zares dobro tudi za sedla in uzde ter obratno.
Pomembno je, da je usnje čisto! Da ga še malček vlažnega namažemo. In da ga shranjujemo na čim bolj idealni klimi (10-13°C in 50-55% rel. vlaga). Da ga ponovno namažemo, predno se posuši in da morebitne plesni odstanjujemo redno.

Sandi: Evitta, pa še kako prav imam.
Seveda, plesen ni fajn. Je pa boljša kot suša! Ko se usnje enkrat toliko posuši, da začne pokat, ga nobena reč več ne popravi. In sušenje polivinil dobro preprečuje. Na lastne oči sem videl tako shranjeno opremo po 10 letih in je bla OK. Smo jo spucal, ponovno namazal in uporabljal, redno in vsak dan, brez kakršnihkoli problemov. Ni pokala in se ni strgala. Tudi sem večkrat videl opremo, ki se je več let nihče ni dotaknil. Kjer je bla plesniva, si jo spucal in je bla OK, med tem ko tam, kjer je bla oprema po več letih suha in brez plesni, je blo vse preperelo in sam še za gledat.
Je pa tko, če želiš idealno shranjevanje, potem se strinjam, relativno suh (ne presuh) prostor in redno mazanje na 2 do največ 3 mesece. Samo, kdo pa to dela v praksi, sploh z opremo, ki je ne uporablja?
Plesen na usnjenih cunjah ima pa predvsem druge negativnosti, bolj povezane z našo percepcijo urejenosti, kot pa s stanjem usnja.

Betty: Ker je v konjografijah pod neko sliko kar pestra debata o brušenju zob me zanima kdaj je to potrebno oz. kako sploh veš da je to potrebno.

Pod fotografijo je napisano da konj zaradi bolečin v ustih zamahuje z glavo????

Sicer se je konj v zadnjem letu zeloo poredil pa čeprav imajo nekateri še vedno pomisleke da je suh (če mene vprašate slika laže)! V iztrebkih tudi ni opaziti dalših neprebavljenih bilk sena (ker kot vem naj bi bil to eden od pokazateljev-kje pa sem to prebrala pa ne vem čist točno mogoče v RoK).

Sodelujoči v debati: betty, Distinta, Nuša, Wotan_go_west, evitta

Distinta: Pokazateljev je več. Slabo žvečenje, upiranje brzdi, zavračanje zrnja, posledično zgubljanje telesne teže, mahanje z glavo, pa še kaj bi se našlo. Najbolje je, če se temu posveti veterinar, odpre gobec in pregleda zbovje. Tako na pamet je težko soditi.

In še to. Ni pri sliki fora, da bi konj moral biti bolj okrogel. Konj nima oblikovanih mišic, ki bi jih moral imeti (predvsem se to vidi na uplahlem vratu in izjemno ploskih stegnih). Taka postava je prav tako posledica večih dejavnikov: nepravilne prehrane v preteklosti, morebitnih bolečin, nepravilni trenigi, tipično kasaško gibanje. S pravilnim jahanjem in pravilno prehrano se da vse te mišice pravilno oblikovati, da konj dobi polno in zaobljeno obliko.

Nuša: Hmm, nikjer pod sliko nisem zasledila, da konj sploh kaj dela (vozi/je jahan). Mišice se ne vzdržujejo same po sebi. Tudi, če je občasno jahan po terenu, to ni dovolj, da bi se "naredil". Pretirano suh pa ni, bi bilo pa lepo, če bi bil še malo bolj pokrit.

Wotan_go_west: Včasih pa ni nobenih očitnih pokazateljev pa je lahko zadeva že kar huda oz. so zobje že potrebni brusenja. Eden od znakov je tudi, da če ga malo bolj pobožas po ličnicah umakne glavo. Zobje naj bi se pregledovali 1x letno, v povprecju se brusijo priblizno pri mladih konjih nekako na 2 leti, pri starejsih na 1 leto, pri starih pa na pol leta, vendar je odvisno od posameznega konja in malo tudi od prehrane. Odvisno je tudi od pravilnosti ugriza ker to pol vpliva na to kako se zobje obrabljajo. Je pa to zadeva, ki ji je potrebno posvetiti pozornost, tako kot kopitom. Brez zob in kopit ni konja;-)

Distinta: Kolikor vem, je konj jahan in vozi vprego. Seveda je odvisno, koliko dela, kaj dela in predvsem kako dela. Tudi če veliko dela pa narobe, se mišice ne bodo pravilno razvile.
Sicer pa ni bilo nikjer (vsaj z moje strani ne) rečeno, da je konj presuh. Sem pa mnenja, da mu kakšnih 30-50 dodatnih kilogramov ne bi škodilo.

Nuša: Jaz stanje zob preverjam kar z roko, čeprav zna biti nevarno…moraš biti spreten, da te konj ponesreči ne ugrizne. V glavnem, s kazalcem grem v usta v kotičku in tako sledim zgornji, zunanji strani dlesni do zob.
Enkrat sem si ob špico urezala prst, zato to od takrat počnem z latex rokavicami. Kaj je tista špica šele delala z licem, če sem se že ob prst urezala, na katerem je koža veliko močnejša

Distinta: Že velikokrat sem slišala od lastnikov, da so njihovi konji pač šlank, pa se je na koncu izkazali, da so šlank zaradi določenega vzroka. Isto sem govorila za svojega žrebca, ki nikakor ni dobil željene "oblike" in je kljub orgomnemu doziranju mešanice za športne konje še zmeraj zgledal kot 2-letno žrebe. Potem pa smo odkrili… Najprej smo odkrili boleč križ. Ko se je to porihtalo, se je stanje že malo izboljšalo. A še zmeraj nisem bila zadovoljna. In potem smo spet odkrili… Nalaganje hrustanca na skočnem sklepu, posledica poškodbe pri letu dni, ki je niso dobro sanirali. Ko smo še to delno omejili (popolnoma pozdraviti se na žalost ne da več), je konj šele začel pridobivati na mišični masi. Kar naenkrat so z delom in kvalitetno hrano začele nastajati mišice, ki jih prej sploh ni bilo. In sedaj, ko žrebec ni bil redno jahan kakšno leto in pol, se je "zamastil" kot kakšen prašič. Da bi se kdaj prej tako zredil, sem lahko samo sanjala. Zdaj sva pa na dieti. Pa primer mojega žrebca sploh ni edini.
Kaj želim povedati? Vsak normalen konj, ki je zdrav in brez vseh bolečin, pravilno hranjen, jahan/vožen, podkovan oz. spodrezan, bi moral izoblikovati mišice in pokriti rebra. V kolikor ni akhaltekinec, ki mora biti (podobno kot hrt) šlank.

Kasače, ki že tekmujejo, vsaj 90% trenerjev pusti stati od zadnje dirke pa do srede ali konca decembra. Tudi če delajo 2x tedensko, je to samo pljunek v morje oz. tisti minimum, da konj ne oleseni. Mišice se s takim pohajkovanjem kaj veliko ne pretegnejo.

In če se na koncu posvetimo še kasaškemu gibanju. Kasači se v sulkiju (velikokrat zaradi napačnega treninga) gibljejo trdo z visoko dvignjeno glavo. Le da pri sulkiju (baje) to ni pomembno, ker hrbet ni obremenjen. Prihaja pa zaradi takega gibanja do krčev v hrbtnih in vratnih mišicah, kar vodi do bolečin. Kar pa je najhujše: bolečina v določenem trenutku pride do take stopnje, da je konj enostavno ne čuti več. Če se to ne bi zgodilo, potem vsaj 50% kasačev ne bi prišlo na progo. Nakar se takega kasača proda nekomu, ki veselo povezne nanj sedlo in odjaha v gmajno, ker je ja konj tako miren in priden. Konj z glavo skoraj sklati sonce, hiti, beži pred "nevidno" bolečino ("le kaj so delali z njim, preden je prišel k nam?"), se giblje neudobno in je na splošno trd. Po navadi taki konji potem kažejo rebra, se ne morejo porediti, (baje) neznansko vlečejo in pulijo vajeti, ter drvijo z neznansko hitrostjo v kasu. Pa še bi se našlo.

evitta: No, če že niso vzrok zobje, je lahko tudi kaj drugega.Pri znancih je bila vzrok hujšanja redka vrsta trakulje kljub rednemu razglistenju, ki je običajna pasta ne pokrije…Možnosti je več

Nastilj

ančka: Zanima me, kakšen nastilj uporabljate v hlevu in kake izkušnje mate z njim? Mi uporabljamo slamo pa ni najboljša?

Sodelujoči v debati: Delavec, evitta, Wotan_go_west, Betty, tierra, benjo, petra, Palomino, Medo

Delavec: Jaz uporabljam slamo, pa bom na tem kar ostal. Nekaj časa sem uporabljal žagovino, pa je slama boljše tudi zato, ker imam sistem odprtega hleva.

Wotan_go_west: Sama nekako zagovarjam tanko plast žaganja + veliko slame. Problem se pojavi, če imaš konja, ki ima probleme z dihali, potem slama odpade in je dobro veliko žaganja, neprašnega. Ni vsako žaganje dobro. Kako je z odprtimi hlevi pa nebi vedla, jaz mislim, da je prva kombinacija primerna tudi tam.

evitta: Pri nas, odprt hlev, uporabljamo žaganje in sicer zaradi prepostega razloga, slama se pri nas težko dobi, poleg tega je tudi za skladiščenje gnoja potrebno več prostora.
Žaganje potrosimo v obeh prostorih na 2 kupa kar jim služi v zimskem času, ko je zunaj zmrznjeno, za pisoar ..in tega se kar lepo držijo
Fige pač padejo, kjer padejo…

Wotan_go_west: Evitta kje pa potem ležijo?

evitta: Žaganja je dovolj, da lahko spijo na njem,potrošeno je po polovici notranjega dela hleva, a opažamo(če sem dovolj zgodnja), da raje spijo tam, kjer ni ničesar,da lesu.
Poleti spijo pod lipco
Odkar smo konje preselili v odprt hlev, se je spremenila tudi njihova kultura opravljanja potreb in spanja.Najprej so spali na svojih iztrebkih, samo na žaganju,kot so bili vajeni iz boksov, sedaj pa že znajo te stvari tudi ločiti, saj imajo vse možnosti.

petra: Pri nas žaganja nimamo, v štali je zbita ilovica in malo sena po tleh, vendar jih še nisem videla ležat notri. Vedno gredo ležat v drevored, v listje.

tierra: Jaz se pridružujem uporabnikom žagovine. Slama je nekoliko težje dostopna, za enkrat ni opaziti nič negativnega v tem.

Palomino: Jaz tudi uporabljam neprašno žagovino, ki se je zaenkrat kar dobro obnesla. Slamo sem imela nekaj časa, ampak sem bolj zadovoljna z žaganjem, saj veliko bolje upija in plohi ostanejo dalj časa uporabni pa še letos je slama skoraj tako draga kot seno in se ne splača. Drugače pa veliko vrtnarjev da zastonj slamo, če potem lahko odpeljejo gnoj, saj samo takega potrebujejo

Medo: Mislim da je slama najboljše.Čeprav uporabljam oboje(slamo,žagovino).Sam prablem je pri shranjevanju žagovine,ker rabiš dost prostora.

Betty: Pri naspa uporabljamo žaganje in listje. Slamo pa dodajamo k vsakem obroku sena in otave.
Je boljši gnoj, kot če se uporablja samo žaganje, če pa uporabljaš samo listje pa skoraj nič ne popije. Seveda je razlika če so konji v boksu, kjer iz lastnih izkušenj vem, da listje res ne pride v poštev ker komaj utegneš sproti kidati. V privezu pa so iztrebki samo zadaj in gre veliko veliko manj nastilja. Pa še listja ni težko dobit le v gmajno se moraš zapeljat in ga nagrabit, samo za nekatere je to že preveč.

benjo: Listje odsvetujejo za nastilj konjem, ker ga nekateri zelo požrešno žrejo in se lahko kaj hitro nakoplješ na glavo kakšno koliko,….Popije pa tudi skoraj nič.

Betty: benjo: Nisem čist prepričana da bi konj dobil koliko zaradi listja. Pri nas ga uporabljamo že vse skozi odkar imamo konje pa na srečo še nikoli ni bilo nič! Seveda mora biti suho ko ga nagrabiš sicer lahko splesni ali se greje, to pa lahko predstavlja problem. Tudi slama mora biti kvalitetna sicer res lahko pride do kolike, saj jo konji prav tako lahko jedo kot listje ali še bolj in iz izkušenj vem, saj je kobila dobila koliko prav zaradi slabo posušene slame. In zaradi izkušenj ko vidim da kmetje takoj ko se žito omlati slamo še isti dan zbalirajo in slama postane plesniva, kar je veliko slabše vidno kot v senu. Zato vzamem slamo od kmeta za katerega vem da pusti slamo na njivi vsaj va dni, da se posuši.

Sicer listje slabo pije zato dodajam zraven žaganje, ki pa ga pri nas težko dobiš, zato z njim varčujemo. Nastlano pa more bit ne samo zato da popije urin, ampak tudi zaradi toplotne izolacije ter mehkobe, za kar je pa tudi listje popolnoma primerno.

evitta: Glede nastilja sem, preden smo se preselili na svoje, kar nekaj prebrala…
Povzemam po knjigi Pferde natürlich halten..

Krešejo se mnenja, kakšen nastilj je najbolj primeren ,in ali je sploh potreben.Nekateri so mnenja, da konji rabijo mehak nastilj zaradi počitka(podobno kot da jih pozimi zebe), drugi, da konji rabijo nastilj predvsem zaradi vpijanja urina.

Slama

Konji imajo seveda radi slamo, tudi zato, ker jo lahko zobajo.Je mehka in prijetna , a le dokler je sveža.Slabost slame je v tem, da slabo vpija vlago in postane hitro mokra, zaradi česar je potrebna redna in pogosta menjava.Problem nastane tudi pri skladiščenju te porabljene slame, saj zahteva dosti prostora.

Drobno ali grobo žaganje

Žagovina predstavlja najboljši nastilj, saj je elastična, dobro vpija vlago in vonj.Za vse alergične konje je bolje groba žagovina(hoblanci), ki sicer manj vpija, a se zato manj praši.Porabljena količina jedosti manjša, poleg tega se mirno lahko dodaja humusu.Priporočljiva je že uležana žagovina, ne sveže žaganje.

Les-trd in spolzek

Vedno pogosteje se zopet uporablja les kot podlaga,brez nastilja, kar pa zna biti za konje neudobno in polzko.Nevarnost poškodb.

Pesek

Tudi pesek se uporablja kot nastilj.Je sicer elastičen, a ne vpija vonja.Tudi skladiščenje le tega je problematično, saj ga ne moremo uporabiti kot kompost.

Guma

Ker ne vpija urina, je treba položiti tako, da le ta odteka, s kombinacijo tanjše plasti žagovine (le toliko, da vpije urin), pa se veliko naredi.
Je dobra alternativa za alergike.

Kar se pa listja tiče, velja previdnost, saj so nekateri za konje lahko celo strupeni, tako da se težave glede tega lahko pričakujejo.

Teleta, krave, junci in podobni parkljarji, raztepeni po širnih planjavah ali zaprti v ogradah, zdravi ali bolni, za rejo ali prodajo, žigosani ali ne, so glavni krivci za razvoj discipline cutting. To, kar je bilo včasih potreba, je danes ogromen strošek. Vsaj za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo s tekmovanjem in jim kmetovanje ne predstavlja glavnega vira zaslužka.
Kako dolgo torej živina ostane živahna in sposobna utrujati dobrega cutting konja, koliko je rabimo in kako je treba z njo ravnati? In nenazadnje, katero izbrati?

Pojdimo v Texas, k povprečnemu trenerju, ki mora s svojimi pomočniki na dan delati s 30-35 cutting konji.
Izbiranje živine in vsa logistika, povezana s tem, je zahtevno delo, zato je najbolje zanj najeti nekoga, ki se na to spozna, vi pa mu zaupate. Najprimerneje si je živino »sposoditi« pri družbi, ki se ukvarja z rejo in prodajo za meso. Vzamete jih za mesec in pol do največ dva, z njimi delate, jih hranite in lepo skrbite zanje, ko pa jih vrnete, vam še plačajo za vsak pridobljen kilogram. Izgleda precej enostavno, kajne?!
Poglejmo še drugo plat. 80 do 85 glav živine je treba namestiti na pašnike, jim omogočiti konstanten dostop do krme in vode, zavetje in jim zraven nekoga, ki jih bo nenehno kontroliral, nuditi tudi veterinarsko oskrbo. 4.000 USD za hrano in nadaljnja 2.000 za zdravila so minimalne številke. Številke, ki lahko marsikoga v tem poslu spravijo na kolena. Ali pa ga prepričajo, da se loti druge discipline. » več »