Članki vpisani na dan: 
• Etologija konj in zoohigienski normativi

Etologija konj in zoohigienski normativi - prof.dr. Ivan Štuhec - prezentacija iz predavanja - pdf

• Dan odprtih vrat KK Medljan
V soboto 26.maja, je Konjeniški klub Medljan ponovno (letos že devetič zapored) priredil dan odprtih vrat. Začetek programa je predstavljal voden ogled Turistične kmetije Medljan. Ga. Tatjana Kodarin je razložila, da imajo na kmetiji trenutno, poleg 16ih konj najrazličnejših pasem, tudi zajčke, kokoši, račke, goske, prašiče, dva psa, mačko…
Zdravko Žunić je s štirimi posebnimi pomočniki (oziroma pomočnicami) prikazal kako se kuje konja, Dis pa je ob vsem tem potrpežljivo stal pri miru in čakal da bo pedikure konec.

Program se je nadaljeval s predstavitvijo hlevskih konj in šolo jahanja, kjer sta Katjuša Božič (v vlogi inštruktorice) in Jasna Franki, s kobilo Liso, pokazali kako izgledajo prve ure na lonži, nato pa še samostojno jahanje v hodu, kasu in galopu na nivoju A dresure.

Tik za tem so Barbara Cengle na Napyju, Tina Toškan na Arotu, Helena Vrečko na Gaeti in Jasna Franki na Lisi odjahale malo kvadrilio. Punce so se zelo potrudile in nalogo lepo izpeljele. Seveda gre pohvala tudi Katjuši Božič in Gregorju Kosmini, ki sta odgovorna za koreografijo in glasbeno spremljavo.

Ker imamo v klubu tudi člane, ki se ukvarjajo z vožnjo vpreg, je bila le-ta seveda nepogrešljiva. Zdravko Žunič in Branko Makovec sta prikazala spretnostno in dresurno točko z dvovprego, kasneje pa tudi nekaj gledalcev popeljala malo naokoli.

Na prireditvi smo imeli tudi glasbene goste. Tomaž Bizajl, Justin Felicijan, Eva Jelenc in Sara Rutar so tvorili kvartet rogov, ki je med intervalom zabaval publiko, obenem pa bila napovednica naslednje točke-kvadrilie. Tokrat v zasedbi starejših jahačev. Katjuša Božič na Napyju, Matej Detoni na Gaeti, Gregor Kosmina na Lisi in Maja Avčin na Arotu so prikazali dresurne prvine na A nivoju, vse to ob glasbeni spremljavi ter pozornim očesom Markota Kodarin ter Vojkota Faletič, ki sta pripomogla k realizaciji prenovljene kvadrilie.

Naslednja je na prizorišče, s svojim Apachom, prijahala naša gostja Nastja Vrčkovnik in odjahala cür nalogo na stopnji S dresure, s katero je ponovno navdušila in očarala gledalce vseh starosti.

Melodije kvarteta rogov so spremljale nastop naslednjega posebnega gosta, Nejca Turinek. S svojim Plutom Samira (Samo) je prikazal visoko šolo jahanja in med piaffi, passagi, levadami prisotnim dobesedno vzel sapo.

Tudi preskakovanje ovir je zelo zanimiva konjeniška disciplina. KK Medljan se posveča večinoma dresuri, vendar je bilo v interesu kluba vseeno predstaviti tudi tovrsten šport. V ta namen so bili povabljeni gostje, ki se s tem veliko več ukvarjajo. Miha Trček, Martin Marinkovič, Sara Trobec in Bianca Battelli so občinstvu predstavili osnove preskakovanja ter nekoliko bolj napreden nivo.

Za konec je bila, pod vodstvom Karla Kokotec, organizirana tudi spretnostna tekma, katere se je udeležilo 7 tekmovalcev. Prvo mesto si je z Billyjem prislužil Miha Trček, na drugo mesto se je z Billyjem uvrstil Martin Marinkovič, tretje mesto pa je ponovno pripadlo Mihi, le da je tokrat tekmoval z Disom.

 

Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste pripomogli k organizaciji letošnje prireditve, posebno pa kmetiji Medljan ter vsem našim gostom. Zelo nam je bilo v veselje, da ste se lahko dneva udeležili in upamo, da bo takega sodelovanja v prihodnje še veliko.
 
Ostale slike dogodka najdete ne tejle povezavi.

Avtorica:Maja Avčin

KK Medljan
• PAINT KONJI - barvna igra narave
Barvni vzorci dlake - coat patterns

Ameriški paint konji imajo zgodovino, ki je edinstvena med pasmami konjev vsega sveta. Nekdaj nepriznani značilni vzorci pogojujejo neponovljivost posameznega paint konja oz. njegovega barvnega vzorca dlake. Dandanes je reja ameriških paint konjev ena najhitreje rastočih na svetu. Če smo se pripravljeni naučiti kaj več o paint konjih, kaj kmalu spoznamo, da imajo ti konji nekaj več kot le lepo telesno konstrukcijo in zanimivo barvo dlake, kar naj bi jih naredilo za eno izmed najbolj priljubljenih pasem konj.
Register paint konjev vodi American Paint horse Association – APHA. Uradno zapisana zgodovina združenja sega v leto 1962. Iz samo nekaj sto paint konjev, ki so bili registrirani do konca 1962. leta, je število konjev danes naraslo na preko 800.000.

Vzorci paint konjev:

TOBIANO (tow be yah’ no): lise na glavi so enako izrazite kot pri enobarvnih konjih: glava je lahko enobarvna ali pa ima konj na čelu belo liso, zvezdo, ozko črto ali poljubno belo liso. Pri tobiano vzorcu ima konj vse štiri noge bele, vsaj podkolenice. Lise so pogosto ovalne in zaokrožene, raztegajoče se navzdol po vratu in prsnem delu. Razporeditev vzorca daje videz oklepa, ščita. Ponavadi ima tobiano temno barvo po eni ali obeh bočnih straneh, čeprav lahko prevladuje temna ali bela barva. Rep je pogosto dvobarven.

OVERO (oh vair‘ oh): vzorec je lahko prevladujoče temen ali bel. Vsekakor pa je za tobiano vzorec tipično, da bela barva ne preide preko konjevega hrbta med vihrom in repom. Običajno je ena ali vse štiri noge temne. Pomembno je tudi, da ima konj lahko značilno belo znamenje na glavi, npr. belolisast »obraz«. Večinoma imajo overo vzorčasti konji neenake, nepravilne in razpršene lise. Rep je ponavadi enobarven

 
TOVERO (tow vair‘ oh): vzorec ima značilnosti obeh zgoraj opisanih: tobiano in overo. Nekatere barvne vzorce paint konjev ni bilo mogoče umestiti v prvega ali drugega, ker so imeli značilnosti obeh, zato so v APHA pred leti poimenovali še tretjega – tovero. Običajno ima takšen konj več belega kot obarvanega območja, nekatera skoraj popolnoma bela. Kontrastne lise so izrazite, ovalne in zaokrožene, ki se podaljšujejo navzdol po vratu in prsnem delu v obliki oklepa. Ponavadi imajo tovero vzorčeni konji temno pigmentacijo okoli ušes, ki se lahko razteza na sprednji del glave ali/in okoli oči. Pogosto ima kontrastno obarvano eno ali obe bočni strani. Možna so obarvanja z različno velikimi lisami na korenu repa.

Barvna tabela:

Zanimivo je, da imata izraza tobiano in overo španski izvor, prepoznavno povezavo s Cortezom in konvistadorji, ki so pripeljali paint konje v Severno Ameriko v letu 1400.
Generacijsko je potrjeno, da eden ali več dominantnih genov določi overo vzorec. Včasih se ta gen minimalno izrazi, npr. kot belolisast »obraz« ali visoko bele noge, zato lahko zanesljivo trdimo, da je overo izrazit.
Ker je dejavnik tobiano gena dominanten, ima tobiano vzorčen konj vsaj enega od staršev, nosilca tobiano gena.

Opisane vzorce sestavljajo osnovne barve, ki jih APHA označuje z:
bay, black, brown, sorrel, chestnut, dun, red dun, grullo, buckskin, palomino, gray, red roan, blue road, bay roan, cremello in perlino.

Vprašanje je: Paint konji ali Pinto?

Paint konji se pojavljajo v raznovrstnih barvah in neštetih vzorcih. Njihova dlaka je ponavadi kombinacija bele barve z osnovnim barvami, ki so skupne tudi drugim konjem: black, bay, brown, chestnut, dun, drullo, sorrel, palomino, gray, cremello, perlino in roan. Vsak paint konj ima svoj vzorec in znamenja in ni enak nobenemu drugemu barvnemu vzorcu.
Verjetno ste že slišali oba termina: Paint in Pinto, izmenjaje uporabljena za konja s posebno obarvano dlako. Zamenjava je posledica španskega izraza »caballos Pintos«, ki se pravilno prevede v »Paint«.
Starejša določila APHA so začasno dovoljevala poimenovanje pisanih konj z angleškim izrazom »Paint« ali s špansko besedo »Pinto«.
Dandanes obstajata oba registra: register paint konjev in register pinto konjev. Ta različna termina označujeta dva povsem različna tipa konjev, zato enačenje ni dopustno. Uprava združenja Pinto Horse Association (PtHA) dovoljuje registracijo konj, ki imajo minimalno obarvanost priznano v registru. American Paint Horse Association – APHA priznava za paint le tiste konje, ki imajo ustrezni barvni vzorec v osnovnih barvah in registriran rod v enem od treh priznanih registrih: APHA, AQHA in Jockey Club (polnokrvni konji).
Nekateri obarvani konji so lahko dvojno registrirani v APHA in PtHA, če izpolnjujejo rejske standarde, ki jih določata obe organizaciji. Kakorkoli registra nikakor nista sorodna, vsak deluje s svojim vodstvom, z ločenima upravama in raznolikimi pravili ter registracijskimi zahtevami.

Paint konji so višine: 150 - 160 cm in teže do 550 kg. Pinto konji so višine 140 - 145 cm in teže 400 - 480 kg.

Povzeto po American Paint Horse Association’s Guide to Membership & Programs.

Rejca paint in quarter konjev
Tatjana in Sandi Gombač
Loška 4
1270 LITIJA
http://www.gombac-horses.com

• Paint horse tudi v Sloveniji

Razcvet konjeništva in odprtje meja Evrope je pripomoglo, da se je v Sloveniji pojavilo več različnih pasem konj in ena izmed njih je tudi pasma Paint Horse. Na slovenskem prostoru smo do sedaj lahko zasledili dve vrste ameriških konj: Appaloosa in Quater Horse .
Želja po dobrem western konju roji po glavi mnogim ljubiteljem te zvrsti jahanja. In prav Paint konj je ena od možnosti, da poleg dobrega konja dobite še zanimivo barvno kombinacijo.
Ljubitelji barvnih konj radi vidimo zanimivo igro narave, ko je konj z različnimi odtenki barv prava mojstrovina. Paint konji niso samo lepa barvna kombinacija, ampak so po svoji osnovi enaki nam bolj poznanega Quarter konja. Tako lahko brez slabe vesti trdimo, da je Paint konj barvasti Quarter konj. Paint je tako kot Quarter konj uradno priznana pasma, register konj pa vodi združenje APHA (American Paint Horse Association) s sedežem v Fort Worthu v Teksasu.( www.apha.com )Ustanovitelji združenja APHA niso hoteli, da bi pasma temeljila samo na barvnem vzorcu dlake, ampak so postavili tudi stroge standarde glede telesne zgradbe, športne sposobnosti in tudi glede temperamenta (mirnost, učljivost). V ta namen so izdelali program za pregled žrebcev, ki je ostal v veljavi vse dotlej, dokler se reja ni razvijala v zastavljeni smeri.
Paint konji so visoki od 1,50 do 1,60 m in lahko na dolgih terenskih ježah brez težav nosijo tudi težke odrasle jezdece in težko western sedlo. Cilj selekcije je bil ohraniti takšno višino, ker previsoki konji niso več tako okretni, prav okretnost pa je tudi ena izmed bistvenih značilnosti western konj. Paint konji so zdržljivi, z lahkoto se prilagodijo različnim vremenskim pogojem, zato je vzdrževanje enostavno - v vseh letnih časih lahko živijo zunaj, le da imajo možnost v slabšem vremenu zateči se v zavetrje.
Zaradi njegovega priljudnega značaja je vzgoja enostavna, prav tako pa učenje tako za delo pod sedlom kot za vprego.
Paint konji so primerni za vsestransko uporabo. Odlični so v dirkah na kratke razdalje (klasična razdalja je četrt milje), za treking kot tudi za western discipline.
Uradna registracija konja pri APHA zahteva, da so predniki konja registrirani pri eni od priznanih organizacij: the American Paint Quarter Horse Association, the American Paint Stock Horse Association, the Jockey Club ali the American Quarter Horse Association. Danes so v veljavi tri združenja APHA, AQHA in Jockey Club.
Čeprav so v registru APHA registrirani tudi enobarvni konji s Paint predniki kot plemenski konji, združenje podpira zahteve glede barvnih vzorcev. Barvni vzorec je namreč pomemben kot značilnost pasme in ohranjanje te značilnosti je namen, zaradi katerega je bilo združenje tudi ustanovljeno.
Današnji trend reje Paint konjev se nagiba v smer uporabe genskega potenciala Quarter pasme s strani kobil in Paint žrebcev. Takšna kombinacija daje izredno dobre rezultate in je v velikem porastu. Prav s kombinacijo Quater pasme in Pain pasme se vse bolj pridobiva na kvaliteti in seveda tudi na zanimivih barvnih vzorcih. Pri kombinaciji Paint žrebca in Quarter kobile žrebeta pridobijo rodovnik pri Paint Horse registru.

Sandi Gombač, Loška 4, 1270 LITIJA,
tel.: 041 681 316

http://www.gombac-horses.com

• Žalostna usoda žrebet in kobil na Premarin farmah
Premarin je zdravilo, katerega ime izhaja iz njegove bistvene sestavine in sicer urina brejih kobil (pregnant mares’ urine). Predpisujejo ga za blaženje simptomov menopavze in sicer naj bi to zdravilo nadomestilo estrogen, ki ga proizvaja človeško telo s tistim, ki ga proizvajajo breje kobile.

Na podlagi številnih raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja približno 450 Premarin (krajše PMU) farm v Kanadi in približno 50 PMU farm v ZDA ( v Severni Dakoti, Minnesoti in v Indiani), kjer se skupno nahaja okoli 60.000 kobil.

Breje kobile, ki jih uporabljajo za proizvajanje Premarina, so nameščene v ozkih privezih, ki jim onemogočajo, da bi se ulegle na tla, ven pa jih izpustijo le 1x na par tednov. To pomankanje gibanja pa vodi v hudo zatekanje nog, poruši se struktura kopit, poveča se tudi nevarnost kolike. Šest mesecev na leto so na njih nameščene vrečke za zbiranje urina in v tem času so kobile navadno ves čas v privezih. Take kobile se za proizvodnjo uporablja do 9 let ( večina jih ne zdrzi te dobe) potem pa jih pošljejo v klavnico. Tudi 60.000 žrebet letno, ki veljajo kot stranski proizvod, nima za preživetje skoraj nobene možnosti in večina jih pristane v klavnicah. Kobilice imajo 1:10 možnosti za preživetje, žrebčki pa 1:50 za preživetje. Kobilice imajo več možnosti zato, ker jih dosti obdržijo za nadaljno proizvodnjo urina, kjer jih pripustijo pri približno 24 mesecih.
Žrebeta od matere ločijo pri dveh do petih mesecih in se jih pošlje na dražbe, kjer nekatere že takoj odkupijo klavnice (meso žrebičkov je priljubljeno predvsem na Japonskem), nekatere pa odkupijo, jih zredijo in šele nato pošljejo v klavnico.

Vsako leto septembra se med seboj poveže veliko reševalnih skupin in organizacij, ki glede na finančne možnosti odkupijo ta žrebeta in jih tako rešijo pred kruto usodo. Ker pa se je povpraševanje po konjskem mesu povečalo (zradi bolezni norih krav in parkljavke pri prašičih) so se s tem dvignile tudi odkupne cene, kar pa resno otežuje delo reševalnih skupin. Strošek za enega rešenega žrebička presega 800 ameriških dolarjev, ta strošek pa zajema odkup žrebeta, prevoz in namestitev, ter pregled veterinarja.

Večina žrebičkov je hladnokrvnih pasem, čeprav se v zadnjem času vedno bolj pojavljajo križanci s quarter konji in paint konji. Žrebeta, ki jih reševalnim skupinam uspe kupiti, odpeljejo na razne ranče, kjer se jih lahko s plačilom simbolične vsote posvoji. Reševalne skupine pa odkupujejo tudi odslužene kobile namenjene v klavnico, ki so potem ko si opomorejo prav tako na voljo za posvojitev.

Kako lahko pomagamo?
Če ste ženska in vam je predpisan Premarin, ki ga proizvaja Wyeth-Ayerst kot estrogensko nadomestilo, se lahko z zdravnikom posvetujete o sintetičnih alternativnih zdravilih kot so:

  • Cenestin, ki ga proizvaja Duramed
  • Climara, ki ga proizvaja Berlex
  • Estrance, ki ga proizvaja Mead/Johanson
  • Estratab, ki ga proizvaja Solvay
  • Ogen, ki ga proizvaja Upjohn
  • Ortho-Est, ki ga proizvaja Ortho-Mcneil
  • Provera, ki ga proizvaja Upjohn
  • Estinyl, ki ga proizvaja Sherin
  • Estradrem, ki ga proizvaja Ciba

Vsi ti produkti so narejeni iz rastlinskih izvlečkov. Sintetične nadomestitve so varne in zanesljive ter učinkovite, kar pa je najpomembneje zaradi njih na trpi nobena žival.
Drugi način kako lahko pomagate pa je da pišete protestno pismo direktno na Wyeth-Ayerst Laboratories, PO Box 8299, Philadelphia, PA 19101.

Kaj vse spada v isti razred kot Premarin?
Poleg Premarina obstajajo še Prempro, Premphase, Prempac in Premelle. Vsa ta zdravila se pojavljajo v različnih oblikah (tablete, kreme, obliži, injekcije), prav vsa pa so narejena iz urina brejih kobil. Če ne verjamete lahko razpolovite Premarin tabletke in jih povohate, saj imajo značilen vonj urina. Premarim in ostala zdravila prepisujejo poleg že omenjega še za zmanjšanje nevarnosti osteoporoze in zmanjšanje možnosti srčnih boleznih pri ženskah nad 50 let. Naj pod to točko omenim, da se je v zadnjem času izvedlo tudi veliko število raziskav o škodljivih in nevarnih učinkih uporabe Premarina, ki kažejo na to da Premarin le ni tako nadolžen kot se zdi oz. kot ga predstavlja Wyeth-Ayerst, ki ga edini proizvaja. Prav tako je bilo proti temu podjetju naperjenih veliko tožb, pojavljale so se tudi špekulacije o podkupovanju novinarjev s strani te iste firme. Več o vsem tem si lahko preberete na straneh: http://my.athenet.net/~nrsprntg/stpindex.html, http://www.premarin.org in http://www.hsus.org/ace/11788 (strani so v angleščini).

Kako dolgo se to zdravilo že uporablja?
Prvič je bilo to zdravilo predstavljeno že leta 1942, dolgo preden so iznašli alternativna zdravila. Premarin je bil eno prvih zdravil za hormonsko zdravljenje pri menopavzi. Industrija tega zdravila se je uspešno razvijala desetletja, vse dokler obtožb o zlorabi in mučenju ni bilo mogoče več prezreti. Leta 1986 je HorseAid prvi javno opozoril na ta problem in na tem področju so aktivni še danes.