Zanimivo pri konjih je, da tudi, če ne poznajo poti domov, domov vedno pridejo. Heather Simpson iz Natural Animal Centra pojasnjuje-> Ste kdaj odšli kam na počitnice, kjer še nikoli niste bili, odšli domov in se nato vrnili čez par let in dobili občutek kot, da nikoli niste odšli? Že takoj ob prihodu na letališče se vrnejo vsi vonji in zvoki, kot bi si jih s posebno natančnostjo vtisnili v spomin. Mogoče si lahko tudi, ko ste doma v spomin prikličete vse vonjave in zvoke kake eksotične lokacije, ki ste jo kdaj obiskali. Spomini so lahko tako močni in tako živi, da imate občutek da, če bi vas z zavezanimi očmi odpeljali tja, bi takoj vedeli kje ste.

Že več kot 30 let se konjski behavioristi (vedenjski znanstveniki) sprašujejo, če konji občutijo podobno. Si lahko zapomnejo več posebnih podrobnosti kraja in jih nato v možganih povežejo v nekakšen zemljevid, da točno vedo kje se nahajajo in kako se ta lokacija razlikuje od drugih? Prej vam je Heather Simpson za primer dala eksotično lokacijo, ker so tam zaradi popolnoma neznanih vonjav in zvokov naši čuti najbolj napeti oz. vzdraženi. Čeprav vzdraženost povzročajo vse novosti, nam to vseeno da nek približek temu kako se konji najverjetnjeje počutijo ves čas v svojem zaznavanju okolja.

Že dejstvo, da konji vedno najdejo pot domov vam pove kako močni morajo bit ti konjski čuti in zaznavanje. Vsak jahač ve, da če bo konju na terenu dovolil prosto pot, ga bo ta ne glede na to kje sta, odpeljal direktno domov. Kako pa to konjem uspe pa še vedno ni popolnoma jasno. In uganka je še toliko večja, ko ugotovite, da konji najdejo pot domov, tudi, če jih s prikolico odpeljete na neko lokacijo kjer se nikoli niso bili in jih nato spustite ali pa vam uidejo;-) Ponavadi nas to, da zna konj najti pot domov po poti kjer redno jahamo niti ne impresionera preveč, ampak ko konja odpeljemo s prikolico kam stran in se ta še vedno obrne direktno proti domu, takrat se zavemo, da obstaja nekaj občudovanja vrednega. Kako jim to uspe? Poglejmo najprej nekatere druge živali, da na bodo stvari v nadaljevanju bolj jasne in razumljive.

Znanstveniki so si enotni, da se živali, ki imajo zmožnost vračanja domov, zanašajo na posebnosti iz okolja, ki jim pomagajo, da se držijo prave poti. Za primer, študije so pokazale, da se pingvini, gosi in druge ptice selivke na svojih potovanjih zanašajo na zvezde. Prav občudovanja vredno zmožnost vračanja domov imajo čebele, ki se pri svojem iskanju panja zanašajo na lego sonca..

Tudi konji se pri iskanju svojega doma zanašajo na dražljaje iz okolice. Poleg tega pa je treba v račun vzeti tudi razvoj konjevega socialnega obnašanja. Konji živijo v čredah in se v čredah najbolje počutijo. Vsaka ločitev od črede ponavadi povzroči stres, pa tudi močno motivacijo po ponovni združitvi s čredo. Mogoče se sliši čudno, ampak veliko divjh živali, med njimi tudi divji konji, se lahko v naravi izgubijo. Na velikih odprtih prostorih, kjer si dom delijo razne živali, skupaj živijo plen in plenilci, se pogosto zgodi, da se npr. zebra ddalji od svoje skupine in se po možnosti še izgubi. Ta ločitev pa za zebro pomeni potencialno smrt. Lahko ravno zaradi osamitve postane žrtev plenilca, ali pa sama stori usodno napako, npr. prečka reko na napačnem mestu, saj se ne more kot ponavadi zanesti na vodilno kobilo, ki so ji drugače v imenu črede prepuščene takšne delikatne odločitve. Zato je razumevanje te motivacije prvi korak k razumevanju zakaj konji tako dobro najdejo pot domov.

Prav tako je prav, da si pogledamo kako se konji obnašajo na svojem ozemlju. Konji po naravi niso teritorialni ampak se ves čas gibljejo. Če je žival teritorialna bo branila svoj del ozemlja, brlog ali gnezdo. Tako obnašanje vidimo pri nekaterih psih in mačkah, tako divjih kot domačih. Obstajajo pa tudi živali, kamor spadajo tudi konji, ki se v iskanju hrane in vode premikajo po ozemlju in so manj navezane na posamezna področja, čeprav jim je nek del ozemlja ljubši in se tam raje zadržujejo. Raziskave, ki so kot predmet svojega raziskovanja vzele konje, ki živijo na prostranih ozemljih, so pokazale, da konji dnevno premagajo velike rezdalje, opazili pa so tudi, da obstajajo področja kjer se najraje zadržujejo. Ampak konji nikoli ne branijo ozemlja kot npr. divje mačke. Običajno si tako ozemlje deli več čred.

Znanje o tem, da konji dnevno prevladujejo velike razdalje, nam pomaga razumeti, da so se konji prav zaradi tega razvili tako, da lahko iz okolice, ki jih obdaja črpajo kar se da veliko podatkov. Zelo dobro znajo med seboj povezovati te podatke in tako ločiti “dom” od ostalega ozemlja. Ti podatki lahko zajemajo nešteto stvari, npr. posebne vrste dreves in rož, ki rastejo blizu nihovega doma, tip zemlje ali nenavadne vonjave. S povezevanjem teh podatkov si konji v mislih sestavijo natančen zemljevid njihove lokacije. Tako kot lahko vi, z zemljevidom v roki, natančno pokažete kam želite, tako konji uporabljajo svoje zemljevide, ko se želijo vrniti domov.

Obogatitev okolja je faza, ki jo vedenjski znanstveniki uporabljajo, ko opisujejo, kako naj ljudje pozitivno vplivajo na življenje svojih živali. Kako pri konjih povečati zanimanje za njihovo okolico? Pustite konju na terenu, da se tudi on kdaj za kaj odloči. Večina konj nikoli ne dobi te možnosti. Vsaj, ko jahate proti domu, popustite vajeti in mu dovolite, da vas odpelje domov. Enako lahko postopate pri mladih konjih, ki šele spoznavajo okolje, kakor tudi pri starejših, ki dobijo večjo voljo do dela, če jim tu pa tam pustite proste roke.

Basil, welsh cob, je postal znan, ko je pri novem lastniku odprl vrata z zobmi, preskočil ograjo in se vrnil v svoj stari dom, približno 3 milje stran. Pot je bila polna križišč in raznih preprek, ki jih je zaradi močne volje očitno brez težav premagal.

Benjo: Nikjer ne piše, da so vsi konji in jahači enako dojemljivi. Zato vprašanje za nekoliko bolj izkušene in sicer potek menjave galopa. Nekateri konji se enostavno ne odzivajo na komande jahača in izignorirajo dejstva, in hladno galopirajo kontra galop. Ravno tako nastajajo težave pri štartu galopa, ob nekaj pravilnih, pride na vrsto tudi nepravilen galop.
Jahači se vsak po svoje trudi odpraviti in pravilno odjahati vaje, vendar včasih enostavno ne gre, pa ne gre.
Da vaja dela mojstra je znano vsem, ampak, včasih mora mojster z pravilno vajo izpiliti zahtevano. Kaj predlagate?Na kakšen način tudi bolj trde konje pripraviti do tega, da je treba menjati?

Sodelujoči: Benjo, Nuša, Smrdula, Vanja, Sandi

Smrdula: Če konj ni ujahan, ne razume dejstev!
Ravno tako kot odlično ujahan konj ne bo menjal galopa, če bo na njem sedel začetnik, ki ga ne ve do tega pripraviti…
Konja bo treba preujahati. Če imaš dovolj znanja, poskušaj!

Benjo: zdele bom rekla kot večina, naučiti se je treba tudi brati…(ne zamert). Nekdo, naj prosim razloži, pa po domače, kako konja pripraviti (s čim, noge, teža,…) da bo (se naučil) zamenjal nogo. Mislim, da je to kar koristna zadeva, samo vprašanje pa je če jo kdo izmed nas tudi toliko obvlada, da bi to znal razložiti drugim - Vanja mogoče?

Nuša: Verjetno bi bilo fajn, da konjiča zajaha nekdo, ki zadevo obvlada. Predvsem, da ga malo "popravi", da postane bolj prepusten na dejstva. Če na kratko odgovorim glede galopa…jahač naj da konju dejstva, ki bodo pravilna in razumljiva. Govorim o dresurnem jahanju, v western pa se ne bi spuščala, ker imam premalo znanja.
Naj še omenim, da noben prehod ne uspe pravilno, če predhodno ne naredimo polparade.

Torej, dejstva za npr. levi galop: z desno nogo sežeš nekoliko nazaj in jo pritisneš ob konja, rahlo ga previješ v levo, obremeniš svoj levi bok, ki ga s križem potisneš naprej. Obe nogi delujeta na konja, s tem da leva stisne nekoliko močneje in tik za sedelnim pasom, desna pa nekoliko bolj zadaj in blažje. Leva vajet je manj napeta, z desno zadržiš konja v naslonu.
Če konj zaštarta v kontra galopu (bodi pozorna tudi na križen galop, kjer konj s prednjimi nogami zagrabi pravilen galop, z zadnjimi pa kontra), ga nemudoma ustaviš. Poskusiš še enkrat od začetka- ne ga poskušat zamenjat z letečo menjavo!

Pri menjavi galopa iz levega v desnega je potrebno konja s polparado privesti v kas in šele nato, po nekaj čistih korakih pognati v galop na drugo roko. To se najlažje dela v diagonali - v levem galopu galopiraš preko sredine diagonale, par korakov pred koncem ga privedeš v kas in v začetku naslednjega ovinka spet poženeš v galop. Dejstva za desni galop so seveda enaka, vendar ravno obratna.

Ko s konjem tako menjavo izvedeta čisto, lahko pozneje delata navadno menjavo galopa tako, da ga na enak način privedeš v korak in po nekaj čistih vmesnih korakih ponovno preideš v galop.

Glavna napaka pri navadni menjavi galopa je, da se konj navadi prekiniti galop na prednje noge. Težo vrže na prednje noge, kar mu popolnoma poruši težišče. Napaka je navadno jahačeva in sicer premočno delovanje na brzdo.
V takem primeru je potrebno konja priganjati predvsem z nogami in križem in tako doseči, da seže z zadnjimi nogami daleč pod sebe.

Sandi: Najprej je treba znat jahat, potem lahko učiš konja. Najprej mora teči v ritmu, z zamahom, izravnano, v jahalnem ravnotežju in v naslonu, potem bo šele ob pravilnih dejstvih prijel pravi galop. Potem pride na vrsto navadna menjava, ki se jaha s prehodom v korak. Ko bo to znal suvereno in mirno, pa počasi lahko začnete sanjat o letečih menjavah galopa.

Sicer je bilo pa o tem govora že v večih temah, med drugim tule: http://www.konji.com/viewtopic.php?topic=1716&forum=58

Vanja: Poznamo navadno menjavo galopa in letečo menjavo galopa.
Če hočemo, da bo konj pravilno izvedel letečo menjavo galopa, mora biti najprej dobro ujahan in zbalansiran pod jahačem. To pomeni, da z lahkoto izvaja navadno menjavo galopa, je siguren v kontra galopu, obvlada kratek galop, se pusti skrajšati v galopu,…Mora biti dobro v dejstvih, propusten, izravnan,..
M dresure in to ne slučajno.
Torej, če hočeš to konja naučiti, ti mora biti marsikaj še dosti bolj jasno. Brez zamere, a drugače ne gre.
Če so problemi že pri zagalopiranju iz hoda, se nikakor ne moreš lotiti menjav. Izpili osnove, potem bo vse ostalo lažje. Tisti konji, ki niso tako dojemljivi: a si se že vprašala zakaj? So trdi! Mogoče jih je pa kdo napravil trde!
OSNOVE !!!! osnove morajo štimat!
In zakaj ne gre in ne gre? Saj si sama povedala, ker: jahači se vsak po svoje trudijo.
Tako ne gre. Za jahanje in šolanje konj obstajajo točno določena pravila. Mnogi iščejo bližnjice, a se na koncu vedno vrnejo na staro, a že preverjeno resnico.
Aja, po domače se tega res ne da razložit.

Matej1986: Mogoce ta tema ne spada na to stran (se opravicujem).. Toda zanima me naslednje:
Pred 3 leti sem obiskoval tecaj za jahaca 1, saj me konji navdusujejo in me delo z njimi zelo veseli.Ampak prav v tem je problem.
Po treh urah tecaja sem odnehal…in po posnetkih ki so jih prikazovali na tvju (nesrece s konji) ter besedah starsev da to ni zame in da je nevarno, sem dobil nekaksen strah do konjev.kljub vsemu se odlocam da bi zacel na novo…toda strah je premocen.kaj narediti ?
HVALA za odgovore !!!

Sodelujoči: Matej1986, Polkovnik, Lissette, ribica, Robert, Savo

Polkovnik: Moje mnenje je, da si s starši ogledaš…….kak krožek gobelina.

Savo: Glede na ime sem ocenil, da imaš dvajset let. Se motim?

A avto voziš, ko vsak dan na TV vidiš nesrečo?
Z avionom se tud ne it peljat, sem na TV vidu, da je lahko nevarno!
Sicer pa če so te starši poznali 17 let so že vedli zakaj to ni zate kako mi naj vemo kaj je s tabo narobe če te ne poznamo

Ko boš še malo zrastel in si rekel, vem kaj hočem, se boš o tem odločil brez naše pomoči.

Robert: Vsak šport pomeni možnost poškodbe (sicer nisem še videl, da bi si kdo pri šahu spahnil zapestje). Jaz plezam, bordam, raziskujem jame, letim, jaham… Užitki, ki jih pri vseh teh športih imam, so neprecenljivi in mi obogatijo (že tako kratko) življenje na zemlji (drugega itak nimaš). Ne da se primerjati vseh lepih dni v družbi z ljudmi in konji, s kakšno poškodbo. Preplezati steno, odkriti podzemni svet, se spustiti po beli nedolžni strmini, preleteti velike razdalje, pa predvsem preživeti dan s konjem… to so užitki, ki jih ne boš našel NIKJER v življenju. Babe so hudič, denar hitro mine, starši vedno težijo… ostane ti kavč in televizija.

Očitno se tvoji starši niso ukvarjali s športi, kajti sicer bi te še silili v šport. Tako kot so moji govorili, da se pri smučanju lahko polomiš, je bila posledica, da do srednje šole nisem znal smučati. Kakšna bedarija!

Ribica: Kot je rekel Robert, vsak šport prinese poškodbe, vsak šport je tveganje. Ampak ne samo šport, že življenje samo je tveganje. Na vsakem koraku preži nevarnost: v koplanici se ti lahko spodrsne na mokrih ploščicah, v kuhinji se opečeš, pri hoji po stopnicah se lahko zvrneš, že na sprehodu se ti nasmiha na tleh ena izboklina/vboklina, ki ti lahko povzroči zvin gležnja. Življenje je ena sama nevarnost, ampak če živiš tako, da se na te nevarnosti ne oziraš, oz jih sprejmeš kot nekaj normalnega, se tako soočiš z njo in živiš mirno.

Tako je z jahanjem. Spoprijeti se moraš s svojim strahom in če ti konji res toliko pomenijo, se spopadi s tem strahom. Začni spet od začetka, na lonži z inštruktorjem. Nikamor se ne mudi. In resnico na ljubo: vsi ki smo se lotili s konji, vsi smo imeli strah, in ga imamo še zdaj.Eni prej, eni kasnej, ampak strah je vedno pristoten, odvisno le v kašni obliki. In prav je, da imaš v sebi malo strahu, da znaš pole konje cenit in si vedno pripravljen na nevarnosti. In ko si pripravljen, se ti ne bo zgodilo nič. Večina nesreč se zgodi zaradi nepripravljenosti, nepazljivosti in v precenjevanju svojih zmožnosti. Vso srečo!

Lisette: Res bi bilo najpametneje da začneš čisto od začetka. Tudi če se takoj ne usedeš na konja, lahko se z njimi družiš, jih čistiš, vodiš in pridobiš zaupanje, šele kasneje pa spet jahaš.
Če si to zares želiš ti bo uspelo, seveda počasi. Jahanje je že samo po sebi velika umetnost in preden postaneš na konju samozavesten in tudi dober jahač (tudi do konja) preteče kar nekaj let.
Ne vrzi sedla v koruzo-počasi se daleč pride.
Seveda pa poskrbi za varnost in ne lezi na vsakega konja. Včlani se v kakšen preverjen klub kjer imajo mirne in psihično zdrave konje in SREČNO!

Matej1986: HVALA VSEM ZA LEPE ODGOVORE !!!
sm presenecen … take nezne dusce
Zate polkovnik !! pa … ne izstopaj .. ne smej se tuji nesreci oz. kompleksu
Hvala vsem se enkrat !

Alti: V prihodnjih mesecih naj bi si priskrbel osvežitev vsakdanjika- konja. In me v zvezi z njegovo oskrbo zanima cel kup stvari.

Ali je hribovit teren primeren za izpust konjev? Govorim o naklonu DO 45°. Konja bi prosto dostopala z dvorišča, na ta izpust, ki bi ob vznožju imel seveda okoli 100 kv.m ravnine-zaključek dvorišča.
Ali je priporočljivo, da jima dam na voljo samo travnik, ali pa je tudi nekaj gozda primerna popestritev terena? Travnik se zaključuje v gozdu, in razmišljam, da bi konjema namenil še kak tisočak metrov gozda, poleg travnika.

Ali je dobro da imam dva izpusta, oz ali bi potreboval dva različna izpusta?

Ali 6000 kv. m. zadostuje za izpust?

Napajanje na drugem izpustu, ki je kakih 500 m od hiše, bi rad uredil tako, da bi čim manjkrat dovažal vodo, ker vode tam ni.
Ali se en teden stara voda iz rezervoarja v konjskem okusu šteje enako kot sveža? Ciljam seveda na njihovo izbirčnost in na to da pač ne mislim investirat v nekaj (rezervoar-"šterna") kar mi potem ne bo koristilo, hehe. Seveda govorim o zaprtem rezervoarju s pipo, iz katerega bi seveda vodo v napajalna korita natočil vsak dan oz večkrat dnevno. Koliko vode na dan povprečno porabi konj?

Ok zaenkrat toliko, če bom imel pa še kakšno vprašanje se pa seveda oglasim.
hvala in LP,
Aleš

P.S. Dilema: dva konja ali kombinacija: mula-konj? Je kakšna razlika , mislim predvsem na to da sem zasledil debato o primernosti družbe drugih živali za konja, ki je sam. Mula je bližnji sorodnik, drugače od recimo koze. Ali je ta kombinacija ok, ali vseeno ni enakovredna družbi dveh konj.

Sodelujoči: Alti, Pipikuku, Tomo, Asja, Nika, Suni, Rok

Pipikuku: Ni potrebno, da je izpust raven, problem je edino ob deževnih dneh, saj v bregu bolj drsi in nastane kar neprijetna luža.
Če imaš možnost, da zraven zagradiš še del gozda-super! Vendar ga dobro preglej in počisti, da se konj ob kakšnem špičastem štoru ali vejah ne poškoduje. Preglej tudi, kakšno rastlinje tam raste, da ni kaj strupenega.
Vsekakor, da je boljše, da konj dobi svežo vodo, po moje pa ni noben problem, če je stara en teden in je v rezervoarju. Konj popije v vročih poletnih dneh več vode, jeseni manj. Naši konji so poleti na pašniku popili približno 80 litrov vode dnevno(trije konji), ko je dež, pa praktično nič.
Upam, da ti bo o tem še kdo kaj bolj natančno povedal!

Asja: najboljša kombinacija ti je konj-konj predvsem če sta2kobili se navešata ana na drugo pa ni večjih problemov…glede spusta bo zarad mrčesa in posledičnega čohanja konj bolje da pašnik zavzema drevesa(gozd)vsaj nekaj dreves.glede vode pa je tako ,da se je ne taknejo čim dobi videz oz.vonj po starem oz.alge jih motijo…je pa tidi res če je žeja huda da popijejo tudi iz deževne luže…

Tomo: Pozrav Alti. Torej dokončna okužba s konji? Jaz ti lahko povem moje izkušnje. Ker imam kobile praktično v prostem izpustu (lahko izbirajo med tem ali bodo zunaj ali noter) je velikost izpusta bolj pomembna zaradi paše, oz. zelene trave. Ker sta kobili ves čas lahko zunaj, kakšnega posebnega divjanja, razgibavanja ni opaziti. Več ali manj se leno sprehaja gor in dol po izpustu. Torej tudi če bi bil izpust večji ne bi bilo nič večje aktivnosti. Problem je bolj v tem, da "zeleno" zelo hitro potacata in pojesta. Ko še ni bilo suše sem jima zeleno nakosil zjutraj in zvečer (no preden sem se naučil tega opravila sem zlomil dve kosi). Vsekakor pa, če imaš možnost naj imajo tvoji konji čim večji izpust. Če bi imel dovolj sredstev bi imel izpust kombiniran iz lesa in elektičnega pastirja (pocinkana žice). Slednje predvsem zaradi tega, da se ne drgne ob les in da ga tudi ne grize (posledica je lahko popolnoma oguljena griva) pri določenih konjih.

Drevje? Kot sem slišal je akacija menda lahko nevarna za nekatere konje.

Voda v tvojem primeru je lahko problem, ker nimaš napajalnika. To ti pobere kar veliko časa, pa še težko jo je prevažat. Seveda je najbolje, če je voda sveža, še posebej poleti, ko se zelo zelo segreje. Pozimi pa je problem zmrzovanje. Jaz sem zadevo rešil s podtalnico, namreč v zemljo sem na določenem mestu zabil cev in na njo namestil pumpo. Verjetno je podtalnica pri tebi kar globoko, ker gre za hribovito območje, kar pa ni nujno. Recimo pri nas v vinogradu je "vodna žila" prev na vrhu hriba. Mogoče smešno, žilo smo iskali kar z "bajalico" in na treh mestih kjer smo zabili cev je bila voda. V kolikor bi imel to možnost in imaš elektriko, potem ti svetujem, da na cev namestiš črpalko, ki se vklaplja sama po potrebi (takrat ko pade pritisk) in da jo namestiš dovolj globoko v primeren jašek s pokrovom, da pozimi ne bi zmrznila in da jo tudi takrat lahko uporabljaš. Cena je nekje okoli 30.000 SIT.

Pri tem bi ti predlagal, da si preden se spraviš delat, izpuste, hleve in ostalo potrebno, dobro naštudiraš in da "pokradeš" dobre ideja, tem pa mogoče dodaš kaj svojega. Čim več sprašuj in si oglej….

Poraba vodej je odvisna od letnega časa. Poleti v vročih dneh je konj lahko popije zelo veliko. 40 litersko posodo sta skoraj izpraznili kar trikrat v enem dnevu. Pozimi pa sta pili zelo zelo malo. Včasih 5 včasih 10 litrov. Dobro je če je voda na razpolago tudi, če je že malo postana, boljše to kot pa da je ni. Sicer pa koliko vode porabi konj na dan boš ugotovili že v prvih dveh dneh , odvisno pa je koliko krat na dan boš dotakal svežo vodo. Moja posoda drži 40 l in pumpam 3 x na dan, všasih celo večkrat, če se segreje.

Dva različna izpusta sta lahko zelo praktična. V kolikor dobiš obisk in se konji ne marajo jih laho ločiš. Prav tako ko ti konji popasejo prvi izpust, jih preseliš v drugega in v prvem zopet lahko rase trava. Čim več zelene paše, da se konj zaposli z grickanjem, po drugi strani pa ti bo zaradi tega pojedel manj sena, ki ga pa kljub temu in ravno zaradi tega naj ima dovolj na voljo.

Ker sem doma na ravnici, nimam pojma kako je z neravnim izpustom. Po mojem je zelo dobro, če je takšen izpust poraščen s travo, ki ima močnejše korenine. To lahko reši konja pred padcem na kakšni nevarni strmini, tako da si pomaga z zobni in se prime za šop trave ali močnejšo travnato bilko

Malo heca na koncu in lep pozdrav.

Alti: Hvala vsem za izčrpne informacije.
Tudi sam sem razmišljal o dveh izpustih, pri čemer bi bil en izpust popolnoma sproščen, saj je ob hiši oz. ob hlevčku, na koncu dvorišča in bi ga uredil tako, da bi konja prosto hodila noter in ven iz hlevčka. Drugi izpust pa je malo oddaljen (500 m) in bi ju pač "peš odpeljal tja". Dva izpusta sta se tudi meni zdela primerna zaradi tega, ker se lahko travna površina obnavlja.

Voda: področje je hribovito, ob Savi, ki je recimo nekih 200 m zračne črte stran. V bližnji okolici je vodovarstveno območje, kar verjetno pomeni, da je okolica z vodo bogata. Tudi vodovod imamo zase iz lastnega potoka, ki pa je zaradi kamnoloma zadnja leta predvsem v poletnih mesecih pričel presihati in imamo probleme z vodo. Okoli tega moram še najti rešitev, namreč za razliko od Tomove sreče z vodo, pri nas bajaličar vode ni našel, (ker bajalica deluje predvsem na površinsko vodo) pa naša zemlja meji na dva potoka in imamo med njima še svojega. Tako da bo potrebno naročiti kakšne geološke preiskave in upam da, izvrtati vrtino. v tem primeru bi pa itak potegnil eno cev iz zbiralnika tudi na drug izpust. ampak pripravljam se seveda na slabši scenarij, pri čimer, pa ne bi rad, da bi konji trpeli žejo, zato me je zanimalo okoli tega, koliko dni "svežo" vodo bi še pili (da jim ne kupujem brez veze, recimo: 2000 litrskega rezervoarja, hehe.

Drevje: bom pogledal malo kaj je v gozdu, pa javim, mogoče bom pa našel kaj kar ni ravno dobro, da jedo koji, v njem. Gre predvsem za mešan gozd, primeren za drva, nič kaj dosti gospodarskega lesa ni v njem. Morda veš na pamet še kakšne druge rastline ki niso konju prijazne?

Tomo: Evo Alti, nekaj sem našel, prevedel, upam, da so prevodi pravi. Mislim, da so, če pa ne me pa opzorite na napake oz. jih popravite. Škoda je edino le, da mi imena ne povedo nič. Zraven imena bi rabili kakšno sliko in več kot polovico rastlin bi poznali. Če bom imel priložnost (ob souporabi Registra flore Slovenije) bom kakšno "cvetko" tudi poslikal, za lažjo predstavo.

Torej:
- bob,
- njivska preslica,
- lisast kačnik,
- črni zobnik,
- gošec,
- pušpan,
- ajda,
- tisa,
- preobjeda,
- poljski mak,
- naprstec,
- lan,
- bela črnelika,
- negnoj,
- grenkuljica,
- konoplja, (itak)
- krčnica, šentjanževka,
- jesenski podlesek,
- pasji jezik,
- šentjakobov grint,
- krompir,
- volčji bob,
- omela,
- steričjak,
- razhudnik,
- teloh,
- robinija,
- kristavec,
- volčja češnja

Če je kje kakšna napaka prosim za popravek, originalni izrazi so v nemščini, prevod sem pa delal s pomočjo velikega nemško-slovenskega slovarja.

Nika: Tomo, en popravek ni bela črnelika ampak bela čmerika, če se ne motim

Suni: Vodovarstevo območje pomeni, da je to območje pomembno iz varstevih vidikov - tu naj se nebi izvajale kake dejavnosti, ki lahko poslabšajo kvaliteto vode (najbrž odjem pitne vode).
Preden ogradiš del gozda, se prepričaj, da ne gre za t.i. "varovalni gozd" - v nekaterih gozdovih je prepovedana paša - se mi zdi, da so navedeni v Zakonu o gozdovih.

Drugače poznam konje, ki imajo precej strm pašnik, pa ni problemov, samo prostor mora biti, da konji ne stacajo naprimer samo ene stezice (med drevesi naprimer, ker potem gre za precej hudo erozijo ob deževju).

Rok: Kar se tiče vode: rezervoar moraš dimenzionirati glede na maksimalno porabo vode - se pravi v poletni vročini. V tem obdobju konji popijejo povprečno 25-30 l vode/konja/dan (čreda s kobilami in žrebeti letos poleti). Zato menim, da bi bilo dobro računati z recimo 35 l/konja/dan, pa si lahko brez skrbi. V drugih letnih časih pa potem itak ni problem - voda se ne segreva toliko, dež, rosa,… Za koliko dni vnaprej lahko pripraviš vodo v rezervoarju: če je rezervoar na hladnem (najbolje v zemlji) in v temi (ali je neprepusten za svetlobo), voda zdrži dlje časa (po mojem bi jo lahko MENJAL enkrat tedensko).Tema in hlad zavirata ali celo preprečujeta razvoj mikroorganizmov. Razlika pa je tudi v vodi: voda iz vodovoda naj bi bila naknadno stabilizirana (pomeni, da je v njej presežek klora, ki do neke meje nevtralizira naknadno onesnaženje /preprečuje razvoj alg in mikroorganizmov/) kar pomeni, da bi vodovodna voda bistveno dlje zdržala v rezervoarju v primerjavi z vodo iz izvira, vrtine ali kapnice, v kateri so gotovo že prisotni mikroorganizmi, ki se nato v rezervoarju množijo in slabšajo kvaliteto vode. Če je možnost, je dobro, da voda iz rezervoarja v napajalne posode teče s curkom, tako da se lahko sproti čimbolj ozrači. To je teorija, v praksi boš pa videl, kako zbirčne konje maš .

Tomo: Alti jaz sicer nisem noben strokovnjak na tem področju, sem pa v nemški literaturi zasledil, da so lahko nevarni in strupeni, zanimivo: hrast, bukev in akacija (verjetno plodovi). Mogoče kakša izkušnja izkušenejših in starejših konjarjev? "Stroki" pa bolje grejo druge stvari od rok .

Drugače pa sem našel neko nemško literaturo, ki jo bom prevedel, ko bo malo več časa.

Gismo: Zdravo zanima me če ima kdo kaj več izkušenj s čiščenjem prepucija. Moj konj ima velike probleme z nabiranjem nesnage v prepuciju. Prepucij mu je potrebno čistiti približno na 3 tedne. V tem času se mu nabere v prepuciju za pest umazanije - podobne kamnom, katere se ob stiku z mlačno vodo omehčajo in odstopijo od kože. Ima morda kdo znanje kako bi ta problem trajno saniral?
Prepucij je očistil tudi veterinar pa se je zgodba ponovila. Po treh tednih je bil prepucij poln trdih "kamnov", okoli penisa pa se je širil neprijeten vonj.

Sodelujoči: Gismo, Špela, Gašper

Špela: Evo, fantje, tule je literatura, zdaj pa v akcijo. Pravijo, da vaja dela mojstra .
Ena od radosti ljudi, ki imajo v lasti kastrata, je občasno čiščenje prepucija . Za nekatere je to tema o kateri »se ne govori«, pa naj vam bo tole vpogled v čudesa, ki se dogajajo, četudi se o njih ne govori na glas : ).

1. Preden se spravite k stvari, preverite, da v bližini ni kakih potencialnih partnerjev, starejših finih gospa in gospodov ali malih osnovnošolčkov. Čeprav lahko računate na to, da se bodo kljub vaši previdnosti pojavili nekje sredi dogajanja. Nadvse priročno je, če imate že vnaprej pripravljeno kakšno nesramno dobro razlago.
2. Preden sploh pomislite na tovrstne podvige, si na kratko postrizite nohte. Na kup zvlecite konja, cev, čim več smisla za humor (enkratno je, če uspete nabrati še kakšno nežno, nevtralno milo in tanke gumijaste rokavice).
3. S cevjo ali mokro gobo zmočite prepucij in njegovega podnajemnika. Torej, naredite to tako, kot se spodobi, s predhodnim opozorilom. Konj lahko precej burno reagira, če njegove zasebne dele napadete z ledeno hladnim curkom vode .
4. Potem svojemu konju predstavite gdč. Roko. Preizkušeno najbolj varno je stati v smeri konjeve glave, z ramenom in bokom tik ob konjevem bedru, tako takoj začutite, če začne izvajati kake sumljive gibe, pa še preblizu mu stojite, da bi lahko zares brcnil. Konja naj drži pomočnik, ali pa ga držite s prosto roko, NIKAKOR naj ne bo privezan na fiksen predmet. Lahko se zgodi, da ne bo preveč zadovoljen z umetnijami gdč. Roke, a ne obupujte. Dokler ste potrpežljivi in vse delate počasi in postopoma, bo tudi to prebolel.
Zapomnite si, da bi bilo zelo ne elegantno od vas, če bi konja kar direktno zgrabili za Prijatelja. Konji najprej namignite, kaj je na sporedu. Roko mu položite na trebuh, in potem nežno zdrsnite proti Dejanskemu Bivališču Velikega Janezka. Ko prispete na cilj, radodarno nanesite nežno milo. Ampak RES nežno (tisto, za dojenčke).
5. Če je zunanji del prepucija zares umazan, boste začutili majhne strdk. Nežno in potrpežljivo nadaljujte z odstranjevanjem.
6. Do tu ste verjetno krotovičili le po zunanjem delu prepucija. Veliki Janezek je, kot boste opazili, izginil neznano kam. To je zato, ker se je sramežljivo umaknil v svoje bolj zasebne sobane. Zavihajte rokave in ZA NJIM! : )
7. Ko vi gdč Roka napredujete vedno globlje, boste sčasoma začutili nekaj, kar spominja na majhen vhod, ki vodi v sobo za njim. Spremljajoč konjevo reakcijo, se povabite noter : ).
Zdaj ste v notranjem deli dejanskega Zasebnega dela : ). Skriva se tam zadaj in se dela, da ga ni. Pozdravite ga in mu pomahajte. Ne, resno, s prstom nežno podrgnite okrog in okrog po steni. Če je konj zelo sramežljiv, je to vaš edini poskus, da odstranite zasušene dele izločkov na samem Velikem Mojstru. Nežno zdrgnite vse kar srečate zasušenega na poti. Uporabite še več vode in mila, da zmehčate zasušene dele, če je potrebno.
8. Ko sta se gdč Roka in Gospod Veliki že dodobra spoznala in Gospod Veliki sije od čistoče, ostane le še ena naloga: iskanje in odstranjanje »fižolčka«. Fižolček je bled strdek v obliki ledvice, ki se nahaja v majhni vrečki v sečevodu. Ne pojavlja se pri vseh konjih, pri večini pa, četudi na prvi pogled ne izgledajo »zapackani«.
Torej: konjev sečevod je precej širok in lahko vanj brez težav vstavite enega od tanjših prstov. Pretipajte, če se v razdalji 2 cm od odprtine nahaja otrdlina. Če naletite nanjo, jo s prstom nežno in vztrajno spravite na plano. To lahko zahteva nekaj potrepljanja, tako s strani gdč. Roke, kot tudi konja, a konj bo srečnejši in bolj zdrav, ko bo zadeva opravljena.
8. Zdaj, vse kar nam prostane je, da elegantno izstopimo iz zasebnih soban, temeljito splaknemo celotno površino s tekočo vodo in konja prosimo za odpuščanje : ). Dobro sperite tudi notranje dele (tu veliko bolj pride prav cev kot goba).
9. Ta-da! Zadeva je končana. Pohvalite končija in mu ponudite veliko korenja, konec koncev si ga je zaslužil.
10. Hmmm. Če dobro pomislim, sledi še ne korak. Kako znebiti se značilnega vonja z rok. Če niste uporabljali rokavic, boste težko našli milo, ki bi se vam pomagalo rešiti vonja. Zato, prijateljski nasvet: ne spravljajte se k tovrstnim opravilom tik pred pomembnim intervjujem za delo ali prvim zmenkom : ).
in, seveda, za konec…
11. Pogruntajte kako to razložiti svoji mami (ali sosedovemu otroku, ali odčitovalcu števca ali komur koli drugemu, za kogar ste ravnokar ugotovili, da že nekaj časa stoji na vratih hleva in brez besed opazuje dogajanje.

Avtorica: Patricia Harris

Gasper: No kej tacga! Za tole pa prvič slišim. Pa tko sm bil prepričan da čez kastrata ga ni. Jst mislm da si bol kot konj korenje, gdč. Roka(Špela) zasluži kako nagrado.
Res je nazorno prikazano in na posrečen način-kapo dol Špeli.

Špela: No, dovolj hvale, bom še zardevati začela . Tekst ni moj, je preveden. Čisto na dnu je nvedeno, da ga je napisala gospodična Patricia Harris. Prvič sem ga prebrala pred nekaj leti in se mi je vtisnil v spomin zaradi simpatičnosti in humorja. Tole je zelo na hitro prevedena verzija. Me veseli da vas zabava , če vas prevzame še izobraževalni del, pa je namen itak več kot dosežen

Delavec: Počasi se približujejo topli dnevi in tudi prve in prave konjske nadloge, mrčes. Kako se spoprijeti s tem problemom? Spodaj navedeni članek je bil objavljen na konji.com in pozabljen (pozabil sem ga ponovno dodati ob prenovi strani) in mogoče zna biti koristen. Kakšne so vaše izkušnje z insekti, kako jih zatirate? Prosim za pripombe glede spodaj napisanega in opozorila na morebitne napake ali glede neposrečeno prevedene besede. Preden zadevo dodam v konjo????? bi želel, da jo prehodno predebatiramo.

Na strani nemških spletnih straneh http://pferdezeitung.com avtor ugotavlja, da obstajajo razna sredstva za zatiranje insektov, ki imajo skupno negativno točko v tem, da so draga. Poleg tega obstaja tudi alternativa, ki deluje podobno, v praksi pa je zanesljiva in učinkovita. Bistvo navedenega članka bom na kratko opisal, izvirnik (v nemškem jeziku) pa si lahko ogledate na zgoraj navedeni spletni strani, opisuje pa zaščito pred insekti v hlevu in v izpustu.

HLEV
Namesto dragih barv za beljenje, uporabite gašeno apno, ki deluje dezinfekcijsko, zanesljivo uniči jajčeca insektov in je topno v vodi (madeže lahko odstranimo), pri tem pa moč prekrivanja sten ni tako učinkovita kot pri modernih barvah. Belilni efekt je očiten šele po tem, ko se stene posušijo. Kot dopolnilna zaščita pred insekti, v zaprtih hlevih, pred okni in vrati dodamo navpične žaluzije (Streifenvorhänge) in namestimo električno napravo za uničevanje insektov, pri čemer moramo paziti na podatke proizvajalca. Pri tem je potrebno poudariti, da relativno draga naprava za 60 kvadratnih metrov ne zadostuje za hlev z osmimi boksi. Naprave je potrebno redno čistiti ter iz njih odstranjevati prah in pajčevino.

Poleg vsega navedenega lahko v hlev namestite še nekaj manjših pripomočkov, ki služijo uničevanju insektov, kot so nastavki za lastovičja gnezda.

Za uspešno borbo proti insektom mora biti hlev vsekakor čist, okna morajo biti čista, in pajčevina odstranjena.

V IZPUSTU
Od maja do oktobra (čas pašne sezone), konji neprestano nosijo trakove okoli vratu (Halsmarkierungsbänder) za govedo. Pri tem je (goveja ušesna sponka, ki je namenjena proti napadom insektov) pritrjena tako, da zagotavlja stalen kontakt s kožo (sponko obrnemo navznoter). Trak, širine samo 3,5 cm širok trak (iz Trevira-tekstilni material) omogoča takšno namestitev (drsno), ki konja ne moti. Traku ne odstranimo niti pri jahanju.

V kolikor bi se konj zapel za ovratnico, kar se je v opisanem primeru zgodilo le enkrat, se drsna sponka odpne sama.

Zaponka deluje od dveh do petih mesecev. Zaponka se imenuje »flektorn«, izdeluje pa jo podjetje Cyanamid Gmbh, 82515 Wolfratshausen, 08171-212-0, v Nemčiji pa so ji izdajali po receptu žvinonozdravnika. V paketu se nahaja 10 zaponk.

(Clips)-zaponke delujejo proti naslednjim insektom:

· Majhnim in velikim hlevskim muham, mušicam,
· Obraznim in očesnim muham,
· Deževnim obadom, konjskim zoljem.

Stranski učinki delovanja niso znani. Te zaponke se uporabljajo tudi pri klavni živini in so popolnoma nenevarne.

Omenjene zaponke lahko vpletemo tudi v rep in grivo, vendar od tam lažje izpadejo. Veliko bolje se prilegajo koži skupaj s trakom.

Edino proti čemur zaponke ne delujejo so komarji. Proti njim pa pomaga doma narejeno sredstvo (zdravilo), s katerim konje pred jahanjem še dodatno namažemo.
Recept: eno prgišče sveže nabranih, narezanih na majhne kose, bezgovih listov, ki jih kuhamo v enem litru kisove esenca (esenca=koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus), ki jo dobimo v trgovini. Kuhamo na majhnem ognju okoli dvajset minut. Prevretek zlijemo skozi krpo in pustimo, da se ohladi.
Prevretek se nato pomeša z vodo v razmerju do 1:2 do 1:5. Mešanica razmerja je lahko različna (odvisno od občutljivosti konja, lokacije in napadov insektov) pravo razmerje pa ugotovimo s preizkušanjem.

Poleg zgoraj omenjenega je avtor članka bezeg zasadil tudi v izpustu, saj je skoraj neuničljiv, hitro raste in je daje dobro senco. V prvem letu ga moramo zaščititi pred objedanjem. Čas za sajanje je jeseni.

Podobno varovanje konjev pred insekti sem opazil tudi v razpravah (diskusijah) na internetu in sicer na strani http://www.koppel.de/forum/pferde/news/archiv, kjer je navedeno, da je takšna zaponka velika 5,5 centimetrov, ima luknjo skozi katero se potegne močan trak, ki se obesi okoli vratu (pri komatu) ali pa se ga vplete v grivo. To sredstvo zelo dobro deluje proti obadom in muham. Ena takšna zaponka stane nekaj evrov.

Vir:
· http://pferdezeitung.com
· http://www.koppel.de/forum/pferde/news/archiv

Sodelujoči: Delavec, Akademik, Rojko, Špela, Wotan_go_west, 5ra

Akademik: Delavec, si pa res slika.
Sam sem se in se še ukvarjam s problemom mrčesa na zgoraj opisane načine. Sponke za krave pa imam doma, a prvič slišim, da delujejo tudi pri konjih. Pri kravah učinkujejo odlično. Snov kravi po dlaki potije po celem telesu. Nima posebnega vonja in še okrog hleva ni veliko muh.
Bom poskusil kako deluje na konjih in sporočil.
Drugače pa najbolje v hlevu deluje električna luč proti insektom, saj čez noč spraži vse in je zjutraj prav prijetno. Čez dan pa pridejo nove. Spražene pa ne morejo nalagati novih jajčec. Luč je pa potrebno vsak dan čistiti.

Rojko: Naj povem še jas eno svojih inovacij.POleg konja sem v ispust postavil tudi čistokrvnokravo ,ki pa sem jo začitil s neko prav za krave pripravljeno tekočino (mislim ,da so piritroidi komercialno ime sem pozabil) .Seveda sem sklepal ,da se bodo okoliški obadi zastrupili na kravi.Da bi se popolnoma prepričal o učinkovitosti pa mi ni uspelo ,ker je obade in muhe uspešneje pred tem pregnal jesenski mraz.Je pa izjemno žalostno ,da naši veterinarji o podobni zaščiti konj pred mrčesom kot pri kravah nimajo pojma- kar seveda po svoje priča o njihovi strokovnosti ,beri ozkoglenosti !

Špela: Ravno pravi čas za takšno debato. Dobri nasveti in domači recepti vedno pridejo prav. Pri nas konjem pred pašno sezono začnemo v hrano dodajati česnov sirup ( enako deluje tudi strt česen). Najprej majhne količine, da se konji navadijo na vonj in okus ( naj povem, da se ju nekateri "izbirčneži" ne navadijo nikoli ). Česen do določene mere zatira notranje zajedavce ( a nikakor ni enakovredna zamenjava farmacevtskih pripravkov, ki se uporabljajo v ta namen), pa tudi pri odganjanju muh in obadov pomaga, da vseh ostalih blagodejnih učinkov česna na konjev organizem niti ne omenjam. Glede naravne zaščite še tole: nikoli ne postrizi konju grive ali repa pred pašno sezono!- narava ju je konjem dala ravno zato, da se branijo pred insekti. Tule pa še domač recept za sprej proti muham:
SPREJ PROTI MUHAM:
V plastenko s pumpico zmešaj:

* 2 skodelici belega kisa ( za vlaganje)
* 1 skodelico otroškega olja za po kopanju ( npr. Johnson&Johnson’s baby oil)
* 1 skodelico vode
in če je mogoče
* 1 jedilno žlico evkaliptusovega olja ( dobi se v prodajalnah z naravnimi zdravili in v nekaterih lekarnah).

Špela: Mogoče bo koga zanimalo:
Defy The Fly ovratnica proti muham za konje
Ovratnico ohlapno namestimo okrog konjevega vratu, tako, da lahko pod trak brez težav porinemo dva do tri prste. V primeru, da se konj zatakne za ovratnico, se le-ta strga. Ovatnica začne odganjati muhe takoj, ko jo namestimo. Odganja tudi komarje in drug mrčes.
Ovratnica učinkuje dva meseca, tudi pri ekstremnih vremenskih pogojih. Učinkovine, ki odganjajo mrčes, so izključno naravnega izvora.
Za dodatno zaščito lahko konju namestite še trakove, ki jih namestimo na noge.
Cena: okrog 20 $ (4000 SIT+ poštnina…)- v Sloveniji je do zdaj še nisem zasledila.
Vir: http://www.pbshorsehealth.com/cgi-local/SoftCart.exe/flycontrol/defythefly.html?E+scstore

Wotan_go_west: Ojla! Glede cesna- v konjeniskih trgovinah ga lahko kupis prav pripravljenega za konje, ta je dokaj drag, lahko pa se znajdes in v navadni trgovini kupis mletega, ki se ga dodaja kot zacimbo in ga nato priblizno eno zlico dodas krmilom, lahko pa kupis tud celega in ga sama zdrobis. Te moram opozorit da pomaga ze, samo pa ne dela cudezev.

5ra: Domači recept: narezan česen namoči v alkoholni kis. Pomaga - čeprav jaz še vedno prisegam na kupljeni Zedan, ki drži nekoliko dlje.
Malo pa pobrskaj po forumu, vem, da se o tem precej govori prav vsako leto.

Aja, pa česen, namočen v olje, ki ga prodajajo recimo v Equusu, pomaga tudi za boljšo dlako in naj bi višal odpornost. Doze na steklenički so dokaj majhne, tako da se meni niti ni zdel drag.

Zalas: Včeraj sem imel čas prelistati Revijo o konjih. ustavil sem se pri članku o vplivu okolja na dihala konj, kjer sem naletel na zelo zanimiv podatek. Namreč v reviji je zapisano, da je za konja idealna zunanja temperatura 2°C pri manjši vlažnosti. Sedaj pa me zanima vaše mnenje.

Meni se zdi ta temperatura kar malce prenizka.

Sodelujoči: Zalas, Savo, Sandi, Jana1, Maitchi, Liana

Savo: Ko sem se pred mnogimi leti izobraževal za inštruktorja nam je žal pokojni dr. Trapečar govoril o idealni temperaturi za konja od 8 - 18 stopinj celzije, z povdarkom, da konj odlično prenaša tudi višje in nižje temperature. Tudi literatura ki smo jo uporabljali je navajala takšne podatke.
Svoje tečajnike sem v teoretičnem delu tako učil. in če sem naredil napako se jim na tem mestu opravičujem, vendar bi rad če lahko nekdo da strokoven odgovor (ne osebno mnenje)

Zalas: V istem prispevku je tudi zapisano, da imajo v Sibiriji konje zunaj tudi pri -40°C in jim nič ni. Edino večkrat jih je potrebno česati in odstranjevati led iz njih, da prevzdignejo dlako

Sandi: V prvi vrsti je pomembno, da temperatura v hlevu NE niha. Se pravi konstantna temperatura, hlev mora biti zračen in vlaga ne previsoka.

Glede temperature velja, da naj bi ta pozimi ne padla pod 8°C. Seveda, če imamo angleške bokse, je to nemogoče zagotovit. Izkušnje kažejo, da se konji izredno dobro prilagajajo mikroklimi, tako da ta načela lahko marsikdo ovrže.

Osebno menim, da je 2°C temperatura, ki ni idealna, a če je konstantna pri nizki vlažnosti v hlevu, ne bi smela biti problematična.

Glede Sibirije pa tole: tam je vlaga zelo nizka, kar jo je, pa zmrzne in pade na tla. Ne moremo primerjat z Evropo torej… Podobno velja za centralni del ZDA, vlaga je občutno nižja kot v večini Evrope. Zato so tovrstne primerjave neprimerne. Tudi življenje konj večih generacij nazaj je treba upoštevati, pa še kaj. Zato imam npr. sam nekatere pomisleke o primernosti angleških boksev za naše podnebje (v primerjavi s klasičnim hlevom, kot ga poznamo v tem delu Evrope).

Jana1: Konji so po naravi divje in bežne živali, ki se odlično prilagajajo vsem temperaturam. Moj konj je že drug mesec 24 ur na dan zunaj in ima dlako kot medvedek. Pomembno je, da ima nadstrešek in prostor kamor se slabim vremenom in mrzlim vetrom lahko skrije. Tudiji pozimi, ko je kar nekaj stopinj pod ničlo jim ni nič hudega. Imajo namreč odličen sistem prilagajanja na temperaturne spemembe. Manjšo uslugo konju delamo, če ga spehajamo v hlev in nazaj ven, saj se mora tako prilagajati temperaturni spremembi.
Velja si zapomniti, da konj ni človek, ampak žival, torej tisto kar je za nas najboljše zanje največkrat ni.

Savo: Vsi vemo, da konj odlično prenaša nizko, kakor tudi visoko temperaturo.
Mene je zmotilo to, ker govorimo o članku v katerem piše "idealna", zunanja temperatura.
Torej imamo v Sloveniji zelo malo obdobja z "idealno zunanjo temperaturo".

Maitchi: Očitno ste površno prebrali članek, saj tam lepo piše, da se ta temperatura (2°C) nanaša na zimske razmere. Se pravi, pozimi naj bi bila temperatura v hlevu, seveda ob primerni vlagi, tolikšna.
Moramo pa razumeti, da konje zelo redkokdaj zebe, kajti ko se mi začnemo zavijati v jakne in plašče, začnejo konji šele uživati. Zanje je optimalna temperatura okrog 15°C. Najpogostejša napaka je, da konje pozimi, oz. ko temperatura začne padati zapiramo v hleve, kjer se začnejo kopičiti amoniak in vlaga, s tem pa pride do raznih respiratornih obolenj.

Savo: Osebno članka nisem bral. Odgovarjal sem samo na "zalasovo" postavljeno vprašanje.
Mi je pa "Maitchijin" odgovor vseč in mi potrjuje, da moje vedenje o tem ni bilo zmotno.

Sandi: Amoniak in vlaga se začneta kopičit samo v slabo čiščenih in slabo prezračevanih hlevih. Seveda je prezračevanje nekaj, na kar mnogi ob gradnji pozabijo, čeprav bi ravno takrat temu morali namenjat največ pozornosti.
Je pa res, da dvignjen nivo vlage škodi, v slabo zračenem in slabo čiščenem hlevu v kombinaciji z amoniakom pa je garancija za težave z dihali.

Liana: Se strinjam z Jano1. Konji so tako kot vse živali ustvarjeni za življenje na prostem in na svobodi. Temu so tudi odlično prilagojeni ravno tako kot divje živali, npr. srne. Hleve so si izmislili ljudje, s tem pa konjem odvzeli svobodo gibanja in proste izbire, kje se želijo zadrževati. Moja kobila je celo leto preživela zunaj in niti enkrat nisem videla, da bi se tresla od mraza. Tudi ko je bilo veliko snega, ni šla ležat v hlev, ki ga je imela ves čas na razpolago, ampak je bila v njem samo poleti v največji vročini - ker ji je očitno tako ustrezalo.

Scarto: Zanima me, katere vaje so najbolj primerne za ojačitev hrbtnih mišic konja. V mislih imam pač vaje v maneži in sicer na lonži. Istočasno me tudi zanima, katere vaje oz., kako konja navaditi, da bo zadnje noge med kasom dajal bolj pod telo.

Sodelujoči: Palomino, Špela, Sandi, Janez, Ikar01, _sara_, 5ra

Palomino: Ena možnost je,da uporabljaš gog,tako ima konj glavo v naslonu in se mu jačajo hrbtne mišice,s tem pa tudi zadnje noge daje bolj pod telo.

Špela: Nočem ponavljati tistega, kar je bilo ze nekajkrat napisano, pa vendar: to, da konj glavo nosi pravokotno na tla, je posledica tega, da je konj v naslonu (se giblje od zadaj naprej, intenzivno podstopa, nosi večji del teže na zadnjih nogah in ima pravilno razvito hrbtno mišičevje), ne pa način kako to doseči. To, da ima konj glavo v naslonu, je popolnoma napačna raba izraza "naslon". Ali je v naslonu cel konj, ali pa ni v naslonu niti delček konja.
To je podobno kot tisti hec z mačko in ušesi. Vsi vemo, da mačka položi ušesa nazaj, kadar je jezna. Če jezni mački dvignemo ušesa naprej, to ne pomeni, da bo zato nehala biti jezna…Se pravi, da so nazaj položena ušesa posledica jeze, ne vzrok za njo.

Sandi: Presneto dolg odgovor zahteva tvoje vprašanje. Lahko pa ga spravimo v en stavek: S pravilnim lonžiranjem.

Na lonži moramo konja, ki je vpet, vendar pravilno vpet!, naučiti, da na naše priganjanje oz. na naš ukaz za naprej glasom in bičem ter hkratnim kontaktom na roki, ki deluje pridrževalno, da stopi z zadnjimi nogami pod sebe. Bolj ko je konj izšolan, intenzivneje priganjamo in intenzivneje, ko je priganjanje, intenzivneje lahko pridržujemo. Pri tem bo konj stopil daleč pod sebe, bolj upognil skočni sklep, znižal križ in se zbral. Takrat je hrbet okrogel in mišice delajo. sprva je to le zelo blago kasneje pa lahko tudi laik vidi. A v principu pri lonžiranju velja ista logika kot pri jahanju, konja ženemo od zadaj naprej skozi mehko roko.

Kako pravilno vpeti? Raje bolj na dolgo kot bolj na kratko, vsekakor pa tako, da konja v njegovi naravni drži nič ne zateguje.

Janez: Žal pa je to šele polovica dela pri krepljenju mišic.Nič nam namreč ne pomaga, če konju na tak način krepimo hrbtne mišice in samo del mišic zadnje noge.
Če že ne poglavitno vlogo pri zbiranju konja in pravilnem uravovešenju hodov, pa zelo veliko imajo namreč trebušne mišice.Te delujejo kot struna na loku, lok pa naj bi bila hrbtenica.Treniranje trebušnih mišic in obenem mnogo večje ojačanje hrbtnih, ledvenih in mišic zadnje noge pa dosežemo, če jahamo konja večkrat navzgor in navzdol .
Pri tem morajo delati res vse naštete mišice, posebno se ojačajo trebušne.Ob tem pa konj postane lepo uravnotežen, kar je še posebno priporočljivo za parkuraše, verjetno pa tudi za druge discipline.
Ne boš verjel kako k ojačanju hrbta in izbalansiranju konja pa pomaga sicer pri tebi menda osovraženi PNH.Brez vseh pomagal , zveznih , brezzveznih in ne vem še kakšnih vajeti !! Izgleda da samo zaradi velike zrelaksiranosti konja in vežbah, ko gre konj na našo komando nazaj(driving game), dela obrate na zadnjem trupu(circling game) pri vajah stranskih hodov in drugem.To dokazujejo tudi svetovni jahači in ne samo mister Parelli.
Kajti konj ni v ničesar vpet, kar sicer svetuješ, oziroma klasika.Konj ni vpet in je torej sproščen.Vemo pa kaj to pomeni za učenje.

5ra: Scarto, jaz imam definitvno najboljše rezultate od vseh pomagal ravno z že predlaganim gogom, ki pa mora biti primerno dolg (najdaljši, pri katerem konj še naredi "okrogel" vrat med lonžiranjem). Jaz sem ga potem uporabljala tudi med krajšim terenskim jahanjem - potem sem ga recimo sredi terena snela, da konj ni predolgo vpet v enem položaju. Kobilo, ki sem ji na ta način precej olajšala življenje (beri - zmanjšala bolečine v križu brez zdravljenja od 100% na 0%) sem potem celo vpregala z gogom (bila je kasaška kobila), vendar tega ne priporočam - prevelika nevarnost, da recimo stopi v gog).
Več lahko napišem, če koga zanima, ko bo več časa…

Sandi: Janez, vse kar si napisal je res, konec koncev je npr. Alojz Lah celo znan po tem, da vsi njegovi konji poznajo vsak kamen na Kokoški. Ne brez veze. Le ob poudarku, kako je delo na lonži in v maneži le polovica vsega potrebnega, morda pozabljaš pomislit, da npr. konji ŠJŠ ne hodijo v noben hrib, pa imajo kljub temu natrenirane vse potrebne mišice.

Seveda to ne pomeni, da jih trenirajo samo na lonži, gre za skupen trening na lonži, na roki in pod sedlom, ki zagotvalja dovlj razvite vse mišice. Saj če bi temu ne bilo tako, bi ne zmogli vseh vaj visoke šole in šolskih skokov brez poškodb.

Tudi to ne pomeni, da je jahanje po hribu slabo, ravno nasprotno. A vendar ni nujno neobhodno potrebno, med tem ko delo na lonži, na roki in pod sedlom v maneži za uspeh je neobhodno potrebno.

Janez: Sandi, cenim tvoje , sicer pogosto izzvenelo dokaj teoretično znanje pa nič zato prav je, da slišimo več mnenj.
Za primer jahanja v hrib si izbral pravzaprav zelo slabo prispodobo ŠJH, o kateri imajo pravi ljubitelji konj slabo mnenje prav zaradi tega, ker jih jahajo in trenirajo vsak dan na tako majhnem prostoru v sredini Dunaja.Seveda se poskušajo izvleči s tem, da pošljejo poleti žrebce na pašnike na počitnice, kar je seveda nekaj bolje kot nič.
Na javnih tribunah so bili zelo napadani in mislim,da ima zloraba konj zelo širok spekter, kamor spada morda tudi ŠJH.Seveda to nima nič opraviti z lepoto njihovih nastopov, pa vendarle ?
Kar se tiče A.Laha pa ti lahko povem, da so pogosto njegovi konji delali boljše figure kot ŠJH in v letih od 1998 do 2001 je imela Lipica že po 3 konje za vsako figuro, kar še ni bilo v njeni zgodovini(slovenski oz.jugosl.).Prej so imeli po enega pa še ta pogosto ni obvladal vse, ker so figure pač stvar konja-specialista, po domače eden ne more delati vse.Sedaj je stanje spet na tleh.
Morda veš da je A.Lah edini jahač na svetu, ki je napravil pesado pred brandenburškimi vrati ?Iz nemškega časopisa sem skeniral to sliko, lahko bi jo poslal na portal pa ne vem,da ne bi Lojzetu škodil.

Ikar01: Družba, dodal bi samo moje mnenje k vašim nasvetom o pomožnih vajetih. Pomožne vajeti so lahko v rokah neizkušenega poguba za konja, z njimi bo prisilil konja samo da bo dal glavo dol še zdaleč pa konj zaradi tega ne bo v naslonu, zato svetujem vsem ,ki ste začetniki v uporabi raznih omejevalnih in zveznih vajetih, pojdite za kakšno uro v šolo lonžiranja h kakšnem izkušenem trenerju.

P.S. : za krepitev celotnih mišic konja smo delali treninge na dokaj strmem klancu, v hrib smo jahali korak potem smo se pa spustili okoli hriba po manj strmi poti in ponovi vajo.

_sara_: janez! tut jas se strinjam s tvojo teorijo o krepitvi mišic. imam pa dve vprašanji:
1.ali lahko konja začnem trenirati hojo po hribu ko je star 20mes.?
2. je obvezno lonžiranje ali je dovolj samo hoja po hribu??
hvala za odgovore!

Sandi: /4 ure dela na lonži je veliko. Vsi strokovnjaki pravijo, da je 20-30 minut lonže več kot dovolj, saj v nasprotnem močno trpijo sklepi. Če že podaljšamo to s strani največjih mojstrov priporočeno dnevno "dozo" lonžiranja, potem bi morda ne bilo neumno, da se to razdeli v dva treninga, dopoldan enega in popoldan drugega.
Koliko je pa to izvedljivo glede na dnevne obveznosti, pa je žal druga reč…

Husky: Vaše izkušnje? Jaz sem to izkusil danes.

Sodelujoči: e_minka, Benjo, Anitam, Husky

E_minka: NEDELJSKA BOLEZEN nastane zaradi oblinega krmljenja ob omejenem delu in gibanju, ko pa tak konj začne z aktivnostmi se pojavi značilno obolenje ‘nedeljska boleznen’ ali paralitična mioglobinurija. Znaki: trda hoja, potenje, vznemirjenost, otrdele mišice, urin je zaradi mioglobina (mišičnega barvila) temno rdeče barve. Takega konja ne smemo zajahati, ledja mu pokrijemo z odejo in za nadaljno pomoč pokličemo veterinarja. Če konj v nemoči obleži, večinoma pogine. Preventivno zmanjšamo krmilne obroke.

‘MUSKEL FIBER’ nastane zaradi prekomerne fizične aktivnosti in obremenitev. Ob hudem naporu mora konjski organizem preiti z aerobnega metabolizma na anaerobni metabolizem in ob slednjem v mišicah nastaja laktat (mlečna kislina), neglede na jakost krmilnih obrokov

Benjo: prava nedeljska bolezen je bila in je pojav pri konjih, ki so par dni zaporedoma fajn delali(vlačili drva, vozili težke vozove,…) nato pa so dva dni ali več stali v privezu, kmetje jih niso dajali v izpuste, niti jih niso sprehajali,potem pa so dobili zopet komat na vrat,…..sama predobra hrana, bi pustila posledice v obliki kolike ali vnetja kopit, nedeljska bolezen pa je vzrok težko delo in naro pavziranje, brez gibanja,…..tako nekako razlagajo stari furmani

Anitam: To, da konj dobi komat na vrat še ni pogoj za nastanek nedeljske bolezni (paralitične mioglobinurije). Vsekakor pa je delo in napor tisti, ki sproži obolenje. Nedeljska bolezev v glavnem prizadene hladnokrvne konje v starosti od 5 do 7 let, lahko tudi toplokrvne. Klinični znaki se pojavijo že nekaj minut po pričetku dela. Prvi pogoj je ta, kot ste nekateri že omenili prevelika količina ogljikovih hidratov v krmi (koruza, ječmen, oves, pesni rezanci…). Konj višek energije, ki bi jo ob delu porabil vskladišči v lastnem organizmu (jetrih in mišicah). Ko pa konj zopet prične delat porablja oziroma izkorišča energetske rezerve, ki jih je naložil. Glikogen se pretvori v pirogrozdno kislino, ta pa v mlečno kislino. Potreba po kisiku se v tem obdobju poveča tudi do 50 krat in ker na voljo ni dovolj kisika, se ustvarijo anaerobni pogoji v celicah in s tem še večje količine mlečne kisline. Sama mlečna kislina spremeni koloidno stanje v mišicah in povzroči degeneracijo (propad mišic), kar ima za posledico negotovo hojo, žival lahko obleži in celo pogine. Če žival stoji, je prognoza ugodnejša. Sama mlečna kislina deluje na center za dihanje, vazomotorni center in na delovanje srca, zato se pojavijo znojenje, aritmije, tahikardije, pospešeno dihanje. Mišice izgledajo kot bi bile kuhane, pojavi se mioglobinurija (krvav urin), degeneracija srčne mišice. Zdravljenje in prognoza sta negotova. Priporoča se aplikacija fenil butazona, Ca boroglukonata, fiziološka raztopina in aplikacija vitaminov B, E in selena, ki dakujejo kot antioksidanti. Skratka potrebna je strokovna veterinarska pomoč.