Članki vpisani na dan: 

Za Maki (prevod po naročilu za mesec marec).
_________________________________________

Dr. AC. Longland PhD, DIC, BSc and Dr A.J. Cairns

Institute of Grassland and Environmental Research,
Plas Gogerddan, Aberystwyth SY23 EB

Uvod

Znano je, da hranjenje konj z velikimi količinami zrnate hrane lahko povzroči laminitis. Raziskave kažejo, da se to najverjetneje zgodi ker majhne količine škroba zaobidejo prebavo v malem črevesu. Razlog za to je ali prevelika koncentracija škroba v hrani, ali pa je škrob v takšni obliki, da ga konjeva organizem ne more razgraditi in porabiti. Neprebavljen škrob nato potuje do debelega črevesa, kjer zaradi grampozitivnih bakterij po hitrem postopku fermentira, bakterije pa se zaradi tega še hitreje razmnožujejo. Produkt, ki ga pri fermentaciji proizvajajo te bakterije, je mlečna kislina, ki zniža pH vrednost v debelem črevesu, zaradi česar le-to postane neugodno okolje za gramnegativne bakterije, ki posledično odmrejo, v procesu odmiranja pa v krvni obtok sproščajo strupe. Prav ti strupi veljajo za glavne povzročitelje s prehrano pogojenega laminitisa (Hinkley, 1997). Če prevelike količine škroba lahko na zgoraj opisan način povzročijo laminitis, sklepamo, da fruktani, ki prav tako izjemno hitro fermentirajo ob prisotnosti grampozitivnih bakterij, lahko povzročijo laminitis na podoben način. V tem primeru je pomembno vedeti, kako nadzorovati vnos fruktanov pri konjih na paši.

Kaj so fruktani?

Med procesom fotosintze ob prisotnosti svetlobe zeleni deli rastline vežejo ogljikov dioksid iz zraka, s čimer si zagotovijo ogljik za izdelavo sladkorjev. Sladkor se ali porabi za rast in razvoj rastline, ali pa se preoblikuje v kompleksnejše ogljikove hidrate, ki služijo shranjevanju energije. Energetsko bogati ogljikovi hidrati lahko za kratek čas ostanejo shranjeni na mestu nastanka, ali pa so transportirani v specializirane organe za shranjevanje na daljši rok. Glavni polisaharid za shranjevanje energije je pri rastlinah škrob, ki sestoji iz glukoznih polimerov, toda pri veliko večino rastlin, tudi za trave lahko škrob shrani samo 10-15% vseh zalog ogljikovih hidratov, preostanek pa je shranjen kot saharoza oz. kompleksnejše oblike sladkorje, ki imajo skupno ime fruktani (Pollock in Cairns, 1991). Fruktani so polisaharidi, namenjeni shranjevanju energije. Saharoza je primarni produkt fotosinteze in je osnova za nadaljnjo sintezo fruktanov. Saharoza se začne akumulirati ko je vsebnost ogljikovih hidratov v rastlini nizka, ko vsebnost sladkorja preseže določeno vrednost, pa se začne sinteza in akumulacija fruktanov, zato v travah ni stalnega razmerja med saharozo in fruktani. Ko so potrebe po energiji visoke, npr. pri pospešeni rasti ali razvoju cveta, vsebnost fruktanov upade, obratno se, ko zahteve po energiji niso tako velike, fotosinteza pa vseeno poteka, fruktani pospešeno akumulirajo. Glukoza, saharoza in fruktani predstavljajo v vodi topen ogljikohidratski del rastline. Shranjujejo se predvsem v listih in steblu rastline.

Biodostopnost fruktanov

Neposrednih podatkov o biodostopnosti fruktanov v prebavnem traktu konj je malo. Raziskave na podganah in ljudeh (imamo en želodec, podgane imajo podobno zaporedje prebavljanja hrane kot konji) pa so vendarle prispevale nekaj uporabnih informacij.
 
Čeprav je znano, da fruktanske vezi razpadejo v rahlo kislem okolju, je v prebavnih sokovih človeškega in podganjega želodca, prišlo le do tako blage hidrolize (Nelsson in ostali 1988), da so ji znanstveniki pripisali komaj omembe vreden fiziološki pomen.

Prav tako niso opazili razgradnje fruktanov v malem črevesju podgan (Nilsson in drugi, 1988), zagotovo pa v nobeni literaturi ni zabeležen pojav fruktanske hidrolaze pri sesalcih. Kadar se majhne količine fruktanskih oligomerov absorbirajo skozi prebavne sokove, se v enaki količini izločijo v urinu (Oku in ostali, 1984), kar pomeni, da se v telesu živali ne presnavljajo, ampak jih telo izloči kot odvečne.

Fruktanski polimeri so pri testnih podganah neprebavljeni prišli skozi želodec in malo črevo, do debelega črevesa. Iz debelega črevesa se niso izločili kot odvečne snovi, se pravi, da so s pomočjo mikroflore debelega črevesa fermentirali (Nilsson in drugo, 1988).

Z “in vitro” raziskavami v naših laboratorijih je bilo prikazano, da fruktani z različnimi molekularnimi masami, lahko zelo hitro fermentirajo v zadnjem delu konjskega prebavnega trakta in s pomočjo vampnih bakterij, hitrost fermentacije pa je odvisna od značilnosti fruktana. Mikroorganizmi, ki najbolj reagirajo s fruktani so pogosto saharolitične grampozitivne bakterije, vključno s Streptococcus bovis (vampne bakterije).

Iz zgoraj napisanega je mogoče sklepati, da tudi konji niso sposobni prebaviti in absorbirati fruktanov v želodcu in malem črevesu, ko pa fruktani dosežejo debelo črevo, lahko fruktani zaradi mikroflore v debelem črevesu fermentirajo.

Akumulacija fruktanov na pašnih površinah

Fruktani se ne shranjujejo samo v travah zmernih podnebij, ampak tudi v mnogih drugih rastlinah, ki jih najdemo na pašnikih (npr. regrat in njivska škrbinka). Vsekakor trave predstavljajo največji del prehrane pašnih živali (tudi konj), zato bo v nadaljevanju tega besedila največ pozornosti posvečene akumulaciji fruktanov v travah. To, koliko fruktanov se akumulira v travi, je odvisno od več presenetljivih faktorjev- od vrste trave, njene kvalitete (sejana, “divja”…), dela rastline, ki ga preiskujemo, zrelosti trave, dela leta v katerem rastlino preiskujemo, dela dneva, temperature, vlage, vsebnosti dušika in težkih kovin v tleh, uporabe herbicidov…

Chatterton in drugi (1989) so v toplih in hladnih vremeskih razmerah raziskali vsebnost fruktanov v 128 odsekih trav, rastočih v zmernih klimatskih razmerah. Odkrili so, da listi trav, ki rastejo v hladnejših razmerah, vsebujejo mnogo več fruktanov kot listi trav, ki rastejo v toplejših pogojih.

Vsebnost fruktanov v različnih vrstah trav (gramov fruktanov / kg suhe snovi)

  Hladno: 5 - 10°C Toplo: 11 - 25°C
Pasja trava (Dactylis glomerata L.)
130 8
Travniška bilnica (Festuca pratensis)
220 0
Trpežna ljulka (Lolium perenne L.)
210 10
Mačji rep (Phleum pratense)
111 2

Opaziti je, da sta vsebnosti fruktanov v času opazovanja pri pasji travi in mačjem repu opazni nižji kot pri drugih dveh vrstah trav. Nadalje, se vrsta fruktanov razlikuje glede na vrsto trav. Fruktani z večjo molekulsko maso se nahajajo mačjem repu in pasji travi, oligofruktani z manjo molekulsko maso pa v ljulki. Raziskave “in vitro” so pokazale, da fruktani s večjo molekulsko maso najverjetneje fermentirajo počasneje kot tisti z manjšo.

V steblu rastlin se nahaja mnogo več fruktanov kot v listih, kar je smiselno, saj je steblo glavno skladišče za fruktane (Sprague in Sullivan, 1949).

Nihanja v vsebnosti fruktanov so vidna skozi vso rastno sezono, ko je potreba po energiji močno povečana. Tako vsebnost fruktanov močno pade, ko rastlina razvija cvet ali seme.

Če je normalen življenjski cikel onemogočen zaradi paše ali pogoste košnje, pa rastlina ostane nerazvita, listnata in v poznem poletju vsebuje veliko manj fruktanov, kot bi jih, če bi se normalno razvila in v tem času oblikovala seme, na jesen pa se vsebnost fruktanov spetpoveča, predvsem v steblu rastline. Če je trava zelo popašena, ali zelo kratko pokošena, bo vsebnost fruktanov padla, saj trava potrebuje energijo za obnavljanje (Younger, 1972).

Vsebnost fruktanov se lahko drastično spremeni v roku nekaj ur in dnevna nihanja so lahko zelo opazna. Tako v času normalne rasti (ko so temperature stalno nad 10°C) relativno nizke vsebnosti pogosto (a ne vedno) zasledimo zgodaj zjutraj, tekom dneva naraščajo, pogosto so najvišje pozno popoldan in zgodaj zvečer, proti jutru pa zopet upadejo.

Količina fruktanov, ki se akumulira v listih v 24ih urah je odvisna od dejavnikov kot sta temperatura in moč svetlobe in od tega, koliko fruktanov je v rastlini ostalo od prejšnjega dne. Dodajanje dušika povzroči hitrejšo rast, kar se kaže tudi z manjšim akumuliranjem fruktanov (Jones, 1970). Nasprotno dejavniki, ki zavirajo rast (kot na primer izpostavljenost visokim vsebnostim težkih kovin ali nizkim koncentracijam herbicidov) lahko pospešijo akumulacijo fruktanov (Frossard in drugi, 1989).

V senu je manj fruktanov kot v sveži travi, še manj pa jih je v senaži in silaži, saj tu zaradi mikroorganizmov fermentirajo. Slama je še ena od vlakninastih možnosti za konjsko prehrano. Čeprav je njena prehrambena vrednost precej nižja kot pri senu, senaži ali silaži, pa vsebuje tudi izredno malo fruktanov. Krmilne rastline, kot je naprimer lucerna, namesto fruktanov proizvajajo škrob kot glavni način shranjevanja polisaharidov in zato vsebujejo izredno malo fruktanov.

Kako konju preprečiti prekomerno uživanje fruktanov?

Iz zgoraj napisano je jasno, da je akumulacija fruktanov v pašniških travah zaleten proces, ki je odvisen od mnogih dejavnikov. Vseeno pa lahko na več načinov pri konjih na paši zmanjšamo uživanje fruktanov.

- konje pasemo na pašnikih, kjer rastejo tiste vrste trav, ki proizvajajo manj fruktanov, po možnosti v kombinaciji z metuljnicami. Metuljnice (Fabaceae) proizvajajo škrob
- konje spuščajte na pašo pozno ponoči ali zelo zgodaj zjutraj, do poldneva pa jih pripeljite s paše
- izogibajte se pašnikom, ki niso redno košeni oz. popašeni
- konj ne spuščajte na pašo zgodaj spomladi (pred cvetenjem) in jeseni ko vsebnost fruktanov v travah naraste
- če se ne morete izogniti nekošenim pašnikom, je najverjetneje bolj varno, če konje za daljši čas na takšen pašnik spustite, ko trave že oblikujejo seme
- konj ne spuščajte na pašnik, ki je bil izpostavljen nizkim temperaturam in takoj nato toplemu, sončnemu vremenu (npr. pozne pozebe, ki jim sledi toplo, sončno vreme)
- konj ne spuščajte na pašnik takoj ko je ta pokošen (npr. neposredno po drugi košnji)

Če je pomembno, da konj zaužije čim manj fruktanov (npr. pri vnetju kopit), se paša popolnoma odsvetuje, konju pa za zadovoljitev potreb po vlakninasti hrani pokladamo seno, senažo in silažo, lucerno, pesne rezance ali slamo. Uravnotežena mešanica nekaterih ali vseh od naštetih, bi morala zadovoljiti energetske potrebe večine konj, razen tistih, ki resnično veliko delajo.

Viri:

Chatterton., N.J., Harrison, PA., Bennett, J.H.
and Assay, K.H. (1989) J. Plant Physiol.
134:169-79

Frossrad, R., Staddenham,F.X. and Nierdehauer,J. (1989) J. Plant Physiol. 134,180

Hinkley, K.(1997) Second International Conference on Feeding Horses

Jones, D.I.H. J.Agric.Sci. Camb. 75: 293-300

Nilsson, U., Rickard, 0., Jagerstad, M., and Birkhed. D. (1988) . J,Nutr 118:1325-1330
Pollock, C.J and Cairns, A.J.(1991) Annual Rev.Plant. Mol. Biol, 42:77

Sprague. V.G. and Sullivan, J.T. (1949) Plant Physiol. 92-102

Youngner,V,B, (1972) The Biology and Utilisation of Grasses, McKell, C.M. Youngner, V.B.(eds) Academic Press, London.
Oku, T., Tokunga., T and Hosoya, N. (1984) J.Nutr. 114:1574-1581

http://members.aol.com/wdds1/horsetalk/dh-sci1lam.htm

Sandi: Že kar nekaj časa se v svetu dresure odvija debata o primernosti oz. neprimernosti uporabe t.i. rollkur oz. po novem hiperfleksije vratu. Verjetno najbolj vroča diskusija v svetu dresure v zadnjem desetletju, če ne še več…

Vsaj v Nemčiji je zaslediti nasprotovanja zaradi škodljivosti metode za konjevo zdravje, tako med jahači kot v stroki (veterina, trenerji, sodniki), med tem ko Nizozemci to zagovarjajo in prakticirajo in pri tem niso brez uspehov - a na čigav račun? No, debato je FEI nekako zapečatila z odločitvijo, da se zadeva poimenuje hiperfleksija vratu (in ne več rollkur) ter ugotovitvijo, da konju ta metoda ni škodljiva, da pa je primerna le za uporabo s strani strokovnjakov.

Sam menim, da tako jahanje nenaravno, v nasprotju s klasičnim jahanjem in predvsem ob malo poznavanja anatomije je po mojem mnenju lahko vsakemu hitro jasno, da je zadeva za konja skrajno neudobna in torej kon ne more biti sproščen, kar pa na dolgi rok nujno vodi v zdravstvene težave.

No, moje mnenje sem na kratko orisal, zanimajo pa me vaša mnenja.

Sodelujoči: Sandi, Vanja, Gitana, smrdula, janez, Nataša, Blaž Kalan

Vanja: Ja Sandi, veseli me, da si odprl to temo. V SLO še ni bilo dosti govora o tem, a bi moralo biti.
V svetu je to trenutno največji problem na dresurni tekmovalni sceni.

Žalostno je, da je s to metodo Anky van Grunsven zmagala na olimpijadi. To pa je tudi bil povod, da ljudje niso bili več tiho. Kar je preveč, je preveč!!
Sodniki, ki konje jahane s to metodo tako vratolomno visoko sodijo že dobivajo prve pozive na sodišča, kar je malce zaustavilo celo zadevo. Različni strokovnjaki dajejo svoja mnenja.
Do sedaj niti enemu ni uspelo povedati kaj v prid temu sistemu dela, ki ga upravičeno imenujemo Rollkur. Sicer dosti govorijo, a ne povejo nič.
Dosti strokovnjakov, pa je že dokazalo, da ima Rollkur, dolgoročno gledano, katastrofalne posledice za konje.
Ker pa je vse to business, se stvari malo omili.

V svetu se zbirajo največji strokovnjaki: veterinarji in najboljši jahači (Stückelberger, Barkenhol,…) in nastopajo proti tej mučilni metodi.

Konj se v tem položaju ne more sproščeno gibati in dokazano je, da zadnje noge ne morejo seči globoko pod konjevo težišče, kar pa zagovorniki te metode, navajajo kot bistveno stvar pri tem!

Mogoče vas zanima kako ti ljudje učijo pojačan kas ali pa piaffe? Konju na lonži privežejo nekakšen škripec na prve noge. In ko gre ena noga dol, potegne špaga drugo nogo z vso silo gor. NEDOJMLJIVO!!!!

Ne pa mešat Rollkura z globokim naslonom! To sta dve totalno drugačni stvari, z različnimi cilji.

Videla sem in tudi jahala konje, ki so bili trenirani z Rollkur in vsi imajo zdravstvene težave: bolečine v predelu hrbta, vratu, poškodbe prvih nog,…vsekakor poškodbe gibalnega aparata.

Za pravilno šolanje konja, se v klasišni dresuri razume gimnasticiranje konja, ki sledi skali razvoja: TAKT, SPROŠČENOST, NASLON, ZAMAH, IZRAVNANOST, ZBRANOST - ki temeljijo na konjevem naravnem gibanju!

Kaj od tega pa vidimo pri Rollkur? Nič!! Napeti konji, jahači vlečejo, nezadovoljni konji, biči, ostroge,…

Sandi: Idejo za to debato sem dobil, ker mi je bilo zastavljeno vprašanje, kako na to reč gledamo v Sloveniji in ali smo imeli kako diskusijo o tem. In res, v Sloveniji neke resne, strokovne debate na to temo sploh ni bilo, bolj se o tem govori v gostilniških debatah med konjeniki, pa še tam ne dosti. Stroka, kolikor je premoremo, ni rekla še nobene. Niti sodniki, niti trenerji, še manj veterinarji pri nas niso, vsaj kolikor mi je znano, še niti z besedico uradno komentirali, kakšno stališče zavzemajo v tej zadevi. Kar je velika žalost, kljub temu, da nismo nek posebne omembe vreden "player" na svetovni sceni.

Zato me je dejansko začelo zanimat, kaj o tem pri nas meni stroka, in tako sem se odločil odpret debato na forumu, da za spremembo eno rečemo še o čem nekoliko resnejšem. Upam, da smo tega sposobni…

Sam odločno delim mnenja Nemških strokovnjakov in sem nad dogajanjem zgrožen, še posebej pa sem razočaran nad odločitvijo FEI, ki bi pravzaprav morala ščitit najprej interese konjev, šele potem tekmovalcev…

Vanja: Ja, pri nas se ni nihče posebej ukvarjal s tem problemom, ker v sloveniji ta metoda ni tako zelo razširjena.

Pa tudi strokovnjakov, ki bi to lahko uradno komentirali ni dosti. Pa še tisti, ki bi lahko, se rajše umaknejo.

Glede FEI pa sem tudi jaz razočarana. Problem je v tem, da še nihče ni uradno dokazal konkretnih poškodb, ki bi bile posledice takšnega treninga.

Konec leta 2005 so se v olimpiljskem muzeju v Lausanni - CH, zbrali strokovnjaki iz treh kontinentov, da bi predebatirali problem Rollkur. FEI Komite se je že par mesecev ukvarjal s tem problemom, ki ga je jevno spožil St.Georg - nemška konjeniška revija avgusta 2005.

Največ je bilo govora o treningih Sjefa Janssena, trenerja Van Grunsvenove. Ta pa je svoje treninge prikazal s slikami o konjih na paši in vodenih na povodcu, jahanih na dolgih vajetih, itd. Če bi bilo to res, ne bi rablo 60 ljudi hodit v Lausanne.

Dejstva oz. domneve, ker nič ni dokazanega so, da so glavne okvare zaradi Rollkur v predelu ganaš, poškodbe vratne vezi in poškodbe vretenc v predelu vratu.

Jean Marie Denoix je dokazala, da se pri konjih s problemi v predelu vratu, stanje z Rollkur dramatično poslabša.

Dr.Gerd Heuschmann trdi, da je jahanje naprej in navzdol (globoki naslon) nujno za pravilen razvoj konja. Rollkur pa označi kot agresivno jahanje.

Od septembra 2004 se dela na skupni študiji univerz Utrech (NED), Uppsala (SWE) in Zürich (SUI) na delovanju različnih pozicij vratu na gibanje hrbta in na gibalbi aparat.
Rezultati bodo znani v jeseni na biomehaničnem kongresu v Fontainebleau.

Profesor Eric van Breeda je izpostavil problem stresa, ki naj bi bil prisoten pri Rollkur.

Australski etnolog Andrew McLean predstavi "learned helplessness". Konji, ki spoznajo, da ni nobene možnosti upora več, se enostavno udajo v usodo. V takem primeru imamo kojna, v poziciji Rollkur, s spuščenimi vajetmi. A mu je prijetno, če se ne brani več? Ne!

Skratka nobene pozitivne stvari, razen stavka Sjefa Janssena:"10 zlatih medalj".

Pa je le businness, a ne? Cel sistem pa se počasi podira.

Veliko odgovornost po mojem mnenju pa imajo tukaj sodniki. Tekmovalci jim pokažejo, kar hočejo videti, ne pa, kar je prav.

Kot zanimivost:Warendorf, seminar internacionalnih sodnikov

Zvezni trener Holger Schmezer se je dogovoril z jahači, da načrtno jahajo napačno.

Sodniki pa so dajali visoke ocene! Ko jih je Schmezer kritiziral, jim ni bilo nič jasno, saj niso vedeli za trik. Se je pa pokazalo, koliko dejansko kapirajo.

Kaj se bo zgodilo iz klasične dresure? Ali bo spet preživela sodobne trike, ali jo bodo jahači počasi pozabili in zamenjali za hitre uspehe?

Natasa: Sandi, Vanja, sta 100 let pred slovenskim dresurnim casom.
O rollkurju se bodo pogovarjali sele cez nekaj desetletji, med tem casom pa moramo se ugotovit zakaj kandara ne sodi v vsake roke, da morajo biti konji, ki jih uporabljamo za sport in rekreacijo v primerni rejski kondiciji, ne zahirani, da se konji pravocasno kujejo,… pa se kaksna osnovna zadeva bi se lahko nasla.
Kar se tice dresure v Sloveniji ne bi izgubljala besed.
Se bo pa nasel kaksen pametnjakovic, ki bo konja tako zvezal, ker se mu bo zdelo to "fajn" in bo jahal po zadnji modi.
Nasi sodniki pa ne vidijo na tekmah niti ljudi, ki segrevajo konje c cikom v gobcu,o tem da bi imeli kaksno idejo o rollkurju pa je ze utopicno razmisljat.

Blaž Kalan: Moram rečt,da me zelo veseli,da je na tem forumu občasno tudi kakšna razprava na temo dresurnega jahanja s katerim se tudi sam ukvarjam kot aktivni sodnik in jahač.Tema o kateri se trenutno razpravlja(rollkur oz. hiperfleksija),je resnično velik problem na svetovni dresurni sceni že nekaj časa.Mislim,da je Vanja zelo lepo predstavila in razložila osnovni "princip" treninga po sistemu rollkur in tudi seveda njegove absolutno negativne posledice na konja.Tu ni kaj dodati.Omenil bi le to,da se ta način žal uporablja tudi v drugih državah( npr.tudi ponekod v Nem.lahko zaslediš tak način treninga…) in ne le v Holandiji. Žal je res tako,kot omenja Vanja,da za vsem tem-zakaj je sploh tak način treninga lahko tako zelo uspešen na najtežjih dresurnih turnirjih,pač stoji ogromno,ogromno denarja.Čeprav se celotni dresurni sistem počasi obrača proti tem načinom treninga,kar se mi zdi tudi edino pravilno.Bistveni problem so bili in so še predvsem sodniki,ki konje,trenirane po tej metodi,ocenjujejo oz. so ocenjevali z najvišjimi ocenami.
Glede razgledanosti slovenskih sodnikov na temo rollkur,lahko govorim le v svojem imenu.In jaz ta sistem poznam.Se pa ta način jahanja oz.treniranja v sloveniji po mojem mnenju na srečo malo uporablja.To,da pa nekdo kadi,medtem ko pripravlja konja za dresurni nastop,pa pač ni stvar dresurnega sodnika.
Mislim tudi,da je slovenska dresura,po svojih zmožnostih pač,v zadnjem letu ali dveh vseeno naredila korak naprej in vsi ki se z dresuro ukvarjamo,upamo na najboljše.

Sandi: Hvala za komentarje. Pri vsej zadevi mi je zanimivo, kako je ta metoda sprožila dolgo potlačeno debato, ne samo o metodi kot taki, temveč o delu sodnikov, o tem kako sodijo in kaj sodijo in koliko je to prav oz. narobe.

Me pa veseli, da smo kot kaže nasprotniki te metode v večini, tudi v Sloveniji Le škoda, da ni več takih, ki bi zadevo komentirali in podali svoje stališče o tem, kot je škoda, da pri nas stroka o tem še ni diskutirala…

Janez: Ja , to metodo, oziroma podobno poznamo že iz 18. oziroma 19.stoletja. Že dolga leta jo lahko vidimo v padokih pri parkuraših, tako velikega kalibra kot so Berbaum,Nieberg in drugi. Pri nas jo poznamo skupaj z upogibavanjem vratu levo in desno še iz časa, ko je imel Čik Matjaž svojega Fifaluka, kar bo kmalu verjetno že kar 3 desetletja. Čeprav je bilo mnogo šepetanja pa se ni nihče vtaknil v to dokler ni Anky spet dobila zlato medaljo. Pa je to počela , skupaj s svojim »konjsko brezveznim« trenerjem in možičkom že dolga leta. Po mojem je bil lahko čudaški Rembrandt občasno tako histeričen morda prav zato. Zaradi bolečin v vratu in glavi se namreč mnogi konji tudi plašijo.
FEI se je sicer zelo nečastno izvila z konstatacijo, da naj zadevo uporabljajo samo vrhunski jahači, sicer utegne škoditi konjem in da naj se ne uporablja beseda Rollkur, ki naj bi izhajala iz naslova nekakšnih tablet za bruhanje, ampak »hiperflekcija« vratu. To je podobno kot s kandaro, ki naj ne bi bila britev v rokah opice , ampak samo za izkušene jahače ali na primer ostrogami. No, ker smo vsi izkušeni jahači bomo seveda tudi mi uporabljali Rollkur.Ha !Za sodnike že davno vemo, da sodijo samo po nekem umetnem okvirju in da jih večina praktično ne ve zakaj je konj naredil tako figuro, kot jo je naredil, kar kritizira tudi Kurt Albrecht v svojem priročniku:A Dressage Judges Handbook V padoku pa se vidi vsemogoče. Tako sem osebno videl očeta in trenerja evropske prvakinje v dresuri pred leti kako je scukal konja s tal, da je potem mirno držal glavo tako kot je bilo potrebno.
Kakšne posledice pa lahko pusti dresura pa si lahko ogledaš na okostju lipicanca v Lipici, še danes eminentnega učitelja jahanja v kobilarni. Ko to vidiš sploh ne razumeš, kako se je ubogi konjič sploh še lahko gibal. Vnetja in degenerativne spremembe sklepov, od zapestnih do kolčnih, skupaj z vnetjem in obrabo vretenc. Če sploh to okostje še imajo.
Rollkur ali kot milejše imenujejo metodo LDR (low, deep and round) je brez dvoma škodljiva za konja in je popolnoma nenaraven položaj, čeprav se seveda konji lahko popraskajo z zobmi po prsih ali pa celo vzamejo košček sladkorja, če jim ga ponudiš z roko med sprednjimi nogami. Že iz tega sklepam, da se konji po dogotrajnem »rolanju« ne morejo počutiti najbolje, ob poznavanju anatomije pa mi je jasno, da pride do poškodb in bolečin pa čeprav so si mnenja znanstvenikov o škodljivosti metode še deljena in nasprotujoča.Ja, tudi znanost se da plačati.
Konje, ki jih navadijo na to metodo je tudi izredno težko spraviti v dresurni okvir z glavo v vertikalo, kar posredno priznava tudi omenjeni trener Anky van Grunswen, ko pravi, da mora konj instant odreagirati na dejstva in pojačati kas.
Pa kaj bi še govoril saj je o tem in še bo, mnogo napisanega, saj pika na i še dolgo ne bo podana. Rad pa bi opozoril na pogubno pomanjkanje znanja anatomije pri konju, ki privede do napačne interpretacije določenih zahtev pri jahanju , posebno še pri dresuri. Ena največjih zablod je določitev najvišje točke na glavi , ob pravilnem držanju glave konja. Mnogi mislijo, da je to prvo vratno vretence ali kot se imenuje lepo po slovensko nosač, drugi govorijo o 2.vratnem vretencu, to je okretaču, vendar mora biti najvišja točka pri pravilno nošeni glavi, greben zatilnice, to je lobanje,ki ga tudi z roko izredno lahko otipamo. Lepo zaobljeni, razno razni labodji vratovi so popolna zmota saj je konj ukrivljen v področju 2. ali celo 3.vratnega vretenca, kar je tudi pri metodi Rollkur.
Nič manj škodljiv pa je nasilno dvignjen in upognjen vrat, čeprav je konj pod seboj, saj je jahač z silnimi dejstvi nog in sedišča in obenem trdo roko prisilil konja v ta položaj.
Nič pa nimam proti morebitnim novim, na znanosti temelječih metodah treninga, saj smo tudi s 300 let in več starimi znanji , ki se jih krčevito oklepamo pri jahanju že tudi morda nekoliko zastareli.
Gitana: v slovenski dresuri rollkur mogoče res ni tako pogost (so le posamezni primeri) vendar postaja vedno bolj popularen. Vedno več dresurnih jahačev jaha s pregrobo roko, kar je po mojem mnenju le korak stran od rollkurja - roka je groba in vleče, konj ima glavo vedno nižje in za vertikalo.
O hiperstenziji vratu se sploh ne bi smelo toliko debatirati, ampak bi jo morali enostavno prepovedati - kaj so pri FEI pozabili na kodeks (vse je treba delati v dobro konja)! Poleg tega naj si jahači in sodniki preberejo kaj je naslon - z rollkurjem konja enostavno ne moreš spraviti v pravi naslon (le navidezen). Sodniki (vsaj na višjih tekmovanjih) bi morali biti sposobni ločiti in ostro nastopiti proti temu, saj to ni več klasična dresura. Dresura bi morala biti harmonija med jahačem in konjem ne pa nadvlada.
Način da bi to zajezili je, da bi morali sodniki nehati tako visoko ocenjevati take primere - treba je začeti pri nas, na naših malih dresurnih tekmah. Mladi jahači gledajo in se učijo od starejših - trda roka pa rata le še trša.

Vanja: Na žalost je v svetu profesionalcev treba delati s konji hitro in narobe, če hočeš biti uspešen in bogat. Seveda na škodo konj. Pa koga to sploh briga!? Zelo redke ljudi, ki ločijo dobro jahanje od slabega in se borijo z mlini na veter. Konji pa trpijo! Lastniki konj drago plačujejo treninge, da jim kakšen profesionalec muči konja. Pa tega ne kapirajo, saj so laiki. Nekaterih pa to sploh ne zanima, saj hočejo svojega konja že kar jutri videti na kakšni pomembni tekmi.

Koliko odličnih konj smo že videli na avkcijah, pa jih čez leto dni ni bilo nikjer več!

Smrdula: Po ogledu posnetkov, ki jih je predložila Nuša, mi je takoj padlo v oči nesorazmerje konja med rollkurjem. Izgleda, kot da je težišče naprej, kot da delajo prve noge in vratne mišice, ki se matrajo vzpostaviti ravnotežje ob "pretežki" glavi. Zadnje noge, ki naj bi bile motor, pa samo nemočno stopicljajo in padajo iz sorazmerja. Prav nič fascinantna dresura, če mene, laika, vprašate.