Članki vpisani na dan: 27.02.2007

Ustna votlina pri konju je zelo dolga in ozka. Velika zgornja in nekoliko manjša spodnja ustnica sta izredno gibljivi; sta hkrati zelo občutljiva tipalna in prijemalna organa. Ustnici pokrivajo nežne dlake, na samih robovih ustnic pa so dlake ščetinaste. Ustno režo obrobljajo številne tipalne dlake. Zgornja ustnica prehaja brez opazne meje v nosno ogledalo, po njej poteka nerazločna brazdica, cedilce. Ob straneh cedilca se neredko pojavljajo daljše dlake, ki lahko zrastejo v dobro oblikovane brke. Na spodnji ustnici je brada, ki sestoji iz slabotne bradne mišice (lat.: musculus mentalis), maščobnega tkiva (celice v maščobnem tkivu so polne masti, malo je medceličnine. Naloga: toplotna izlolacija, rezervna hrana, mehanska zaščita ) in vezivnega tkiva (jih je več, zgrajena so iz celic, medceličnih vezivnih vlaken ). Ustna reža sega od l. kočnika, vendar je glede na celotno dolžino ustne votline majhna, kar otežuje preiskavo in posege na organih v zadnjem delu ustne votline, četudi ustno režo maksimalno odpremo.

Sedaj sem vas na kratko popeljala skozi opis ust, v nadaljevanju pa bom spoznali žleze, jezik, trdo nebo….Potrudila se bom da vam bodo članki čimbolj razumljivi in ne preveč dolgočasni.

Lep pozdrav.

Viri: moj zvezek za anatomijo : ), Anatomija domačih živali, Leo Rigler

napisal: mmavha

Zobje so vraščeni v jamicah zgornje in spodnje čeljustnice. Oblika zoba:

-zobna krona (je vidni del zoba)

-zobni vrat  (je nad zobno jamico, obdaja ga sluznica ali dlesen)

-zobna korenina (vsajena je v zobno jamico)

Zobje so pri sesalcih iz treh substanc: zobovine, sklenine in cementa. Zobovina ali dentin, je pod sklenino, vsebuje Ca snovi. Sklenina je najtrša snov, v njej ni žil in živcev, je različnih barv. Najbolj notranja je zobna pulpa (lat.:cabum dentis), je votlina v notranjosti, tu so žile in živci, zobni kanal pa sega do korenin. Zobno korenino obdaja zobni cement z vlakni je pritrjena v čeljust.
» več »

Želodec pri prežvekovalcih je zgrajen iz štirih delov. Tridelnega predželodca in četrtega dela tj. siriščnika. Tridelni želodec obsega vamp, kapico(je kroglast organ, ki se vrija med prepono in sp. koncem vampove vreče) in prebiralnik. Vsi ti trije deli imajo brezžlezno, kutano sluznico. Želodec je večvotlinski, ki se razvije podobno kot enovotlinski, iz enostavne vretenaste želodčne zasnove.

Prečni prerez želodčne votline:

Najbolj notranji del je sluznica, mišice in serozna mrena.Sluznica je močno nagubana. Tu so sluzne žleze, ki izločajo sok, prebavne žleze, želodčni sok, žleze.

Serozna mrena želodec obdaja, kot prevleka. Pomen: zmanjšuje trenje, vsebuje maščobno in limfatično tkivo.

Konjski želodec je zelo majhen in drži v fizioloških razmerah komaj 8- 15 litrov. Je zelo ukrivljen tako, da ležita kardija in pilorus-želodčni vratar- na manjši krivini drug blizu drugega. Vhod v želodčno ustje imenujemo cardia. Cardialno ustje obdaja kardialna mišična zanka, ki je posebno močna. Levo ob cardiji je želodčni svod ali fondus. Nadaljuje se v telo ali corpus. Na desni strani je mala krivina na levi pa velika, pri vhodu in izhodu v želodec sta dva sfinktra.

Po svoji zgradbi in obliki sestavljen enovotlinski. Konj ne more z bljuvanjem izprazniti želodca, čeprav je ta skrajno napolnjen, tudi zato ker se želodec izmika neposrednemu delovanju trebušne stiskalnice. Počenje želodca (lat.: ruptura ventriculi) pri konju ni ravno redek pojav prav zaradi tega.Močno napolnjen želodec se raztegne na levo in kavdalno, lahko pa se razširi proti preponi do 8. ali 7. medrebrnega prostora.

Leži, četudi je močneje napolnjen, s svojim največjim delom v levem intratoraklanem (znotraj v prsnem košu) delu predtrebušja. Samo s svojim piloričnim (pylorus-želodčni vratar) delom prehaja na desno čez medialno ravnino. Tudi tedaj, če je močno napolnjen ne doseže ventralne (zunanje) trebušne stene.

Viri: Anatomija domačih živali, Leo Rigler
napisal: mmavha

Če ste se z vašo kobilo prebili skozi enajst mesecev brejosti, ste že skoraj zmagali. V pričakovanju "dneva D" posvetite pozornost na zunanje, očitne znake priprave na porod:

  • vime se lahko začne polniti z mlekom že cela dva meseca pred žrebitvijo, bolj intenzivno pa 2-4 tedne prej
  • seski se ponavadi povečajo oz. podaljšajo 4-6 dni pred porodom,
  • 1-4 dni pred žrebitvijo se na seskih začne pojavljati kolostrum, prvo mleko (vosek, smola), mleko lahko tudi očitno kaplja (največkrat posušene kapljice na "štrlečem" sesku pomenijo prihod žrebeta v naslednjih 24 urah!)

Če pozorno spremljate fizične in psihične spremembe, opazite tudi:

  • relaksacijo medeničnih ligamentov (povešenje trebuha), odpiranje vulve,
  • nemir, nestrpnost, pogosto uriniranje, simptomi, podobni koliki - leganje in vstajanje, nabijanje s kopitom, pogledovanje ali celo grizenje po trebuhu, potenje. Na splošno so to znaki prve od treh faz poroda. (Vendar nevarnost kolike ni izključena. Če takšno obnašanje traja več kot dve uri brez napredka v smislu žrebitve, pokličite veterinarja!)  » več »