V starih časih so konjarji vsak na svoj način skrbeli za konje v hlevu. Še danes se konjeljubci poslužujejo metod, ki so jih podedovali od svojih predhodnikov, nekaj pa so jih dodali še sami. Spodaj je opisanih nekaj načinov, kako lahko sebi in svojemu konjičku pomagamo s stvarmi, ki jih najdemo doma, na vrtu ali v delavnici.

OSKRBA RAN

Kamagel- zavira rast divjega mesa in pospešuje rast dlak na mestu poškodb. Pomirja razdraženo in vneto kožo, pomirja srbečico.
Sredstvo za mehčanje mesa- z vodo zmešan v kremo pomirja srbečico na mestu vboda žuželk.
Drevesna smola- za rane, ki se slabo celijo- drevesno smolo, zavito v belo krpo zavijemo okrog rane.
Sladkor in Jod- zmešana v kremo, uporabljamo na praskah in odrgninah- sladkor hrani povrhnjico, da ne odmre, jod preprečuje in zdravi vnetje.
Sladkorna voda- na žulj ali odrgnino damo obkladek iz sladkorja in aloe vere.

NEGA OPREME

Kerozin- čez noč namoči vanj zarjavelo orodje ( kovaško orodje, orodje za popravilo ograj…). Če je orodje zelo rjavo, ga pusti namočenega dlje časa.
Oves- 2 do 3 skodelice celega ovsa stresi v 5 litrsko posodo, zagrebi vanj brzdo in jo zdrgni z ovsom z vseh strani. Tako odstraniš zasušene delce trave na brzdi in ji daš visok sijaj.
Navadna krema za zobe- zlošči kovinske dele na sedlu in uzdi ( ne brzde!).

NEGA DLAKE

WD40- doda sijaj grivi in repu in pomaga pri odstranjevanju drevesne smole iz grive in repa.
Kis- dodan v krmo deluje kot naraven odganjalec mrčesa in dlaki visok sijaj.
Sprej proti muham- 2 skodelici belega kisa, 1 skodelico otroškega olja za po kopanju ( Jaohnson&Johnson’s Baby Oil), 1 skodelico vode in, če je mogoče, 1 žlico evkaliptusovega olja, zmešaj v litrski plastenki s pumpico.
Sprej za lažje razčesavanje repa in grive- v plastenki s pumpico zmešaj 1 del olja za telo in 3 dele vode.

NEGA KOPIT IN ZOB

Plenice- odlične za nameščanje obkladkov na podplat kopita ali za zaščito poškodbe na kopitu pred okužbo.
Želatina- vmešana v krmo pospešuje rast kopit ( roževine).
Pecilni prašek ( Soda bikarbona)- potresena po krmi pomaga konjem, ki pogosto potrebujejo brušenje zob.

RAZNO

PVC vodovodne cevi- odlične kot kavalete in za izdelavo zaprek.
Stari avtomobilski predpražniki- odlični kot podlaga na tekmovanjih ( med mazanjem kopit preprečujejo stik s prašno podlago). Uporabni pri klečanju na tleh…
Prozorne vrečke z zapiralom- vanje spravi pripomočke za spletanje repa in grive- gumice, glavnik, nitke… in druge majhne stvari, ki se drugače hitro izgubijo.
Plastična škatla za orodje- vanjo spravi vse za prvo pomoč, dele opreme ( rezervne stremenice, vajeti, podkvice…)
Prevleke za blazine- vanje spravi pregrinjala, jahalne obleke ( najbolje je imeti dve: eno za umazane in eno za čiste ).

Prevedeno s spletne strani:

http://www.equisearch.com/care/firstaid/homeremedies050400/

Večino nesreč na terenu je mogoče preprečiti. Upoštevanje preizkušenih in zanesljivih pravil za jahanje na terenu, lahko naredi ježo veliko bolj prijetno in manj nevarno. Bodi previden in zmeren: ne bodi vzrok za nesrečo koga drugega.

Na skupinsko terensko ježo nikoli ne jemlji mladega in nešolanega konja. Neizkušen konj potrebuje priprave v družbi izkušenih konj in z izkušenim jahačem, preden lahko gre na skupinsko terensko ježo.

Pred ježo vedno preveri opremo. Prepričaj se, da je pravilno nameščena in nepoškodovana.

Na zbirno mesto pridi točno. Zamujanje lahko pomeni stresen začetek ježe. Če veš, da ti ne bo uspelo priti ob pravem času, sporoči ostalim.

Če se odpravljaš na daljšo ježo, predvsem po gozdnih predelih, vzemi s seboj vodo in jopič živih barv.

Nekdo v skupini naj ima pri sebi prvo pomoč, plastične vrečke za smeti in uporabne pripomočke ( klin za kopita, vrv…).

Vedno določite vodjo terena. Večje skupine lahko določijo še nekoga, ki bo jahal zadnji. Ti dve osebi morata biti izkušena jahača in konjarja in morata biti sposobna pomagati drugim jahačem in konjem, če pride do težav.

Vedno naj velja princip »vsi za enega, eden za vse«. Na terenu je pomembno, da vsakdo pazi na vsakogar in je pripravljen pomagati drugim.

Konjem, ki brcajo, lahko na repe navežete rdeče pentlje. Tako bodo tudi tisti, ki konj ne poznajo, vedeli, kateremu se ne smejo preveč približati.

Nikdar ne začnite ježe dokler niso vsi jezdeci na konjih in pripravljeni na pot.

Med ježo nikdar ne prehitevaj vodje terena. To je pogost razlog za nesreče.

Med konjem pred teboj naj bo vsaj za eno konjsko dolžino razmaka, pri kasu raje dve. Drug ob drugem jahajte le, kadar to dovoljuje širina ceste.

Če imaš med ježo težave s konjem ali jahanjem, prosi vodjo terena, naj ustavi kolono in počaka, da urediš težavo.
Vedno jahaj po vnaprej začrtani poti. Na mnogih travnikih, poljskih in celo gozdnih poteh so jezdeci nezaželeni zaradi nevestnih jezdecev, ki svojim konjem pustijo hoditi po poljih, sadovnjakih, visoki travi… Spoštujte zasebno lastnino!

Nikdar ne vzemirjaj živine. Preganjanje tuje živine (igranje kavbojev) se imenuje »nadlegovanje« in je po zakonu kaznivo.

Jahača, ki je razjahal in hodi ob konju nikdar ne puščajte zadaj in ne jahajte stran od njega.

Vrata pašnikov in ograd vedno pustite tako, kot so bila, ko ste prišli (odprta ali zaprta).

Tudi pri prehodu skozi vrata je treba paziti na nekaj stvari. Navadno gre vodja terena prvi skozi vrata, jih pridrži, da gredo skozi še ostali in se nato ponovno postavi na čelo kolone. Nikdar ne jahajte naprej, dokler niso vsi jahači mimo vrat in vodja terena na svojem mestu.

Pred prečkanjem potoka, mlake ali vodnega zajetja, dajte vsem konjem priložnost, da pijejo, preden nadaljujete z ježo.

Nekateri konji gredo le s težavo prek vode. Dajte jim čas in možnost, da premagajo strah.

Preden prehitevaš jahača pred seboj, mu povej, da nameravaš prehiteti.

Ne dovoli svojemu konju, da se drgne in praska ob druge konje ali jahače. Ne samo, da je neprijetno, ampak je tudi pogost vzrok zatikanja in potrgane opreme (uzde).

Na vzpetini nikdar ne zajahuj konja tako, da si nižje kot on. Bolj varno in lažje je konja zajahati, če stoji nižje na bregu kot ti.

Nikdar ne galopiraj stran od skupine. Kadar se odločite za jahanje v hitrejšem tempu, razporedite konje tako, da se noben od konjev ne bo »razgrel« zaradi prehitevanja drugih.

Ko se ustavite, privežite vse konje. Mnogi konji težko stojijo pri miru, če se okrog njih sprehajajo spuščeni konji.

Preden se odpravite naprej, poberite vse smeti in jih odnesite s seboj do prvega koša za smeti (tudi, če je ta šele doma).

Cerkev svetega Štefana slavi kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in skrbel je za siromake. Zelo uspešno je oznanjal Jezusov nauk, Judje pa so ga izgnali iz mesta in ga kamenjali do smrti. V srednji in severni Evropi je znan kot zavetnik konj. Dan svetega Štefana na zahodu praznujejo 26., na vzhodu pa 27. decembra.

» več »

Leta 1897 je ruski polkovnik Nikolaj Przewalski iz Mongolije v Petrograd prinesel krzno dotlej neznane vrste majhnega konja, ki so mu naravoslovci nadeli ime equis przewalski. Ta vrsta je v sami Mongoliji izumrla okoli leta 1966, k sreči pa je v živalskih vrtovih že leta 1959 živelo še 34 primerkov te vrste. V letih 1993 in 1994 je društvo Takh (mongolska beseda za »majhnega divjega konja«), ki ga je ustanovila francoska etologinja Claudia Feh, v Franciji vzredilo prvo čredo 11 konj pševalski. » več »