Vsak začetek je.. lahko drugačen

Žrebe je rojeno. Kratek čas leži na slami popolnoma nemočno. Človek, popolnoma tuj, tako kot je žrebetu tuja vsa okolica, se mu tiho približa in previdno poklekne zraven njega. Nežno ga prične otirati in dotikati po celem telesu.
To drgnjenje in dotikanje se imenuje "imprinting" oziroma vtiskanje.
Lahko ta procedura ob rojstvu prepriča konja, da bo popolnoma pri miru, ko se ga bo kovalo? Lahko to prvo vtiskanje nauči konja, da bo mirno sprejel sedlo in jezdeca, ko bo star tri leta? Ali lahko naučiš žrebe v njegovi prvi uri življenja, da si bo skozi vse življenje dovolil stiskati antiparazitno pasto v usta, dotikati ušesa, prenašati veterinarske preglede in vse ostalo, kar povprečnega konja čaka v življenju? » več »

Zakorakali smo v sezono žrebitev in tudi ponovnih pripustov. V iskanju primernega plemenjaka smo postavljeni pred tri opcije. Prva je enostavno izbrati najbližjega in se s tem izogniti transportu žrebeta in, med drugim, prihraniti pri svojem èasu in tudi živcih. Druga opcija, ki poèasi, a zanesljivo prihaja v Slovenijo je umetna oploditev. Tretja je seveda prevoz kobile in nastanitev pri izbranem žrebcu. Sicer smo relativno hitro iz enega konca Slovenije na drugem, pa vseeno je takšna pot za kobilo in nekaj tednov (ali celo dni) staro žrebe izredno naporna, tako fizièno, kot psihièno. » več »

DIVERSIONS
The BeaconNews – ČETRTEK, 17. FEBRUAR, 2005 - E3

TUKAJ IN ZDAJ
Lipicanski žrebci danes zvečer blestijo v NIU (Univerza v severnem Illinoisu)

» več »

Kogar mami jahanje v naravi, hkrati pa tudi tekmovanja, se lahko posveti vztrajnostnemu - distančnemu jahanju.
Na prelomu stoletja so distančno jahanje organizirali za preskus trdnosti in vzdržljivosti konj v konjenici, nato pa so zaradi velikih izgub konj prerasla v tekmovanja v terenskem jahanju, preskakovanju ovir in dresuri, torej današnja tekmovanja. » več »

Voltižiranje je izvajanje likov ob konju, na njem ali nad njim.
Napoleon I. je imel posebej usposobljeno elitno skupino infranteristov majhne postave, ki so se na posebno povelje zavihteli za konjeniki na njihove konje, da je tako več vojakov doseglo določen cilj. Pripadniki te elitne skupine so se imenovali voltižerji. » več »

Iz skupine rekreativnih jahačev se rekrutirajo tudi turni jahači, ki se s svojimi konji odpravljajo na izlete, ki pogosto trajajo dneve ali tedne. Vse, kar za turno jahanje potrebujejo, nosijo s seboj v sedelnih torbah. Manjkati ne smeta zemljevid pešpoti in kompas. » več »

Kogar ne mamijo uspehi na turnirskih športih, temveč raje išče svobodo v naravi, najde morda največje zadovoljstvo, ko se s svojim konjem potepa skozi gozdove in polja, sledi spreminjanju narave v posameznih letnih časih hkrati pa tudi svojemu konju omogoča svobodno gibanje.
Tudi, če lahko jahamo v naravi ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času pogosto le eno uro na dan, ker nam več ne dopuščajo poklicne ali druge obveznosti, nam lahko prav ta kratek čas vlije moči in energije za naporen deloven dan. » več »

Odkar človek ni več cenil konja le zaradi mesa in kože, temveč je postal tudi njegov partner pri lovu, je moral z njim preskakovati tudi naravne ovire, ki jih ni mogel objahati. Za časa Ksenofona pa so že preskakovali ovire s ciljem, da bi bili konji in jezdeci dobro pripravljeni za primer vojne. » več »

Stare kot človekov obstoj so tudi njegove lovske navade. Užitno divjad, ki je nudila tudi kožuh za zaščito pred mrazom in mokroto, je človek najprej iskal peš po deželi, dokler ni izkoristil konjeve hitrosti. Namige, da se je človek že pred uvedbo pisave odpravljal na lov na konju, najdemo na jamskih risbah, izkopanih poslikanih skodelicah in drugih uporabnih in kultnih predmetih iz obdobja pred našim štetjem. Ena najstarejših oblik lova je sokolarjenje, kjer lovska druščina na konjih dejanske "lovce" le spremlja."Lovci" so v tem primeru dresirane ujede - sokoli, ki jih spustijo nad pernato divjad, na primer fazane, jerebice ali golobe. » več »

Konjeniški šport sodi med najlepše in najplemenitejše. Najlepše zato, ker imamo pri tem športu stik z živim bitjem - s konjem, ki je del narave, in ker se s tem športom ukvarjamo pretežno zunaj v naravi. Najplemenitejše pa zato, ker konj nedvomno sodi med najplemenitejše domače živali, pri tem pa nastaja pristen stik med dvema živima bitjema, človekom in konjem. Šele uskladitev volje in želje obeh vodi do uspehov v športni areni. Ker v konjskem športu šele dolgotrajno delo lahko pripelje do popolne usklajenosti obeh, ki si zavestno in s skupno voljo prizadevata k istemu cilju - k zmagi, sodi konjeniški šport gotovo med najtežje športne discipline. » več »