Kogar mami jahanje v naravi, hkrati pa tudi tekmovanja, se lahko posveti vztrajnostnemu - distančnemu jahanju.
Na prelomu stoletja so distančno jahanje organizirali za preskus trdnosti in vzdržljivosti konj v konjenici, nato pa so zaradi velikih izgub konj prerasla v tekmovanja v terenskem jahanju, preskakovanju ovir in dresuri, torej današnja tekmovanja. » več »

Voltižiranje je izvajanje likov ob konju, na njem ali nad njim.
Napoleon I. je imel posebej usposobljeno elitno skupino infranteristov majhne postave, ki so se na posebno povelje zavihteli za konjeniki na njihove konje, da je tako več vojakov doseglo določen cilj. Pripadniki te elitne skupine so se imenovali voltižerji. » več »

Iz skupine rekreativnih jahačev se rekrutirajo tudi turni jahači, ki se s svojimi konji odpravljajo na izlete, ki pogosto trajajo dneve ali tedne. Vse, kar za turno jahanje potrebujejo, nosijo s seboj v sedelnih torbah. Manjkati ne smeta zemljevid pešpoti in kompas. » več »

Kogar ne mamijo uspehi na turnirskih športih, temveč raje išče svobodo v naravi, najde morda največje zadovoljstvo, ko se s svojim konjem potepa skozi gozdove in polja, sledi spreminjanju narave v posameznih letnih časih hkrati pa tudi svojemu konju omogoča svobodno gibanje.
Tudi, če lahko jahamo v naravi ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času pogosto le eno uro na dan, ker nam več ne dopuščajo poklicne ali druge obveznosti, nam lahko prav ta kratek čas vlije moči in energije za naporen deloven dan. » več »

Odkar človek ni več cenil konja le zaradi mesa in kože, temveč je postal tudi njegov partner pri lovu, je moral z njim preskakovati tudi naravne ovire, ki jih ni mogel objahati. Za časa Ksenofona pa so že preskakovali ovire s ciljem, da bi bili konji in jezdeci dobro pripravljeni za primer vojne. » več »

Stare kot človekov obstoj so tudi njegove lovske navade. Užitno divjad, ki je nudila tudi kožuh za zaščito pred mrazom in mokroto, je človek najprej iskal peš po deželi, dokler ni izkoristil konjeve hitrosti. Namige, da se je človek že pred uvedbo pisave odpravljal na lov na konju, najdemo na jamskih risbah, izkopanih poslikanih skodelicah in drugih uporabnih in kultnih predmetih iz obdobja pred našim štetjem. Ena najstarejših oblik lova je sokolarjenje, kjer lovska druščina na konjih dejanske "lovce" le spremlja."Lovci" so v tem primeru dresirane ujede - sokoli, ki jih spustijo nad pernato divjad, na primer fazane, jerebice ali golobe. » več »

Konjeniški šport sodi med najlepše in najplemenitejše. Najlepše zato, ker imamo pri tem športu stik z živim bitjem - s konjem, ki je del narave, in ker se s tem športom ukvarjamo pretežno zunaj v naravi. Najplemenitejše pa zato, ker konj nedvomno sodi med najplemenitejše domače živali, pri tem pa nastaja pristen stik med dvema živima bitjema, človekom in konjem. Šele uskladitev volje in želje obeh vodi do uspehov v športni areni. Ker v konjskem športu šele dolgotrajno delo lahko pripelje do popolne usklajenosti obeh, ki si zavestno in s skupno voljo prizadevata k istemu cilju - k zmagi, sodi konjeniški šport gotovo med najtežje športne discipline. » več »

Z razvojem kočij so ugotovili, da je - za potnika zelo naporno - gibanje še najbolj znosno ob enakomernem in izdatnem kasu kočijaškega konja. V koraku je šlo prepočasi, galop na neravnih cestah v slabo vzmetenih kočijah pa ni bil le nevaren, temveč tudi prava muka za telo in za dolge poti nesprejemljiv. » več »

Jahalne igre obstajajo že, odkar se človek ukvarja s konjem. V času miru so jih izvajali vsi nomadski jezdeci in pripadniki konjenice, da so ohranjali gibčno telo in dosegali najboljše ravnotežje.
Tudi voltižiranje spada pravzaprav v to skupino, je pa v primerjavi z ostalimi, zelo raznolikimi jahalnimi igrami, v večjem delu sveta poenotilo tekmovalna pravila. » več »

Že v starem veku so bile konjske dirke z jezdecem ali vprego priljubljen spektakel, tako v takratnem rimskem kraljestvu in Grčiji kot tudi na Kitajskem in Mongoliji. Da bi dobivali vedno hitrejše konje, so že v tem času vzrejali predvsem z zmagovalci in uvrščenimi teh dirk. Leta 648 pr. n. š. so konjske dirke sprejeli v olimpijski program. Prek Rimljanov se je dirkalni šport uveljavil v Angliji in kmalu postal zelo priljubljen. Obiskovalci so že takrat sklepali stave o zmagovalcu. » več »