Mesec je okoli in čas je, da pogledamo, kakšne izkušnje si je Lunca nabrala v drugem mesecu svojega življenja. Ker nam tudi zdaj vreme ni bilo pretirano naklonjeno, je še s toliko večjim veseljem uživala vsak trenutek na prostem. Načeloma dež konjem ne škoduje, vendar se majhno žrebe pri sproščanju energije kaj hitro preznoji, spomladi pa se ozračje tudi hitro shladi in nima smisla tvegati možnost prehlada. Pri večjem deževju pa je itak vse razmočeno in zaradi tega poveča tudi možnost poškodb. » več »

Tako je fotografski objektiv ujel zmedo pri prvem resničnem srečanju male Lunce z navihanima letnikoma. Najprej malo brezglavega divjanja, potem lovljenje sape v tesni bližini mame in na koncu – s težkim srcem - priznavanje premoči večjim. » več »

Šolarji so komaj komaj pričakali svoje težko prislužene počitnice in moj sin Marko ni nobena izjema, zato je bil šok ob stavku, izrečenem iz moje strani: »Rabim te pri konjih«, neizmeren. Prvi dan počitnic…
Ko pa sem mu pred nosom pomahala z novim digitalcem… Recimo samo, da je v slabe pol ure mojega igranja z Lunco naredil 110 takšnih ali drugačnih fotografij in posnel krajši filmček na temo urejanja zadev po čredno…

Za učenje sem izbrala čas, ko so se, po nočnem počitku v boksu, naša dekleta pasla že kake štiri ure in se je Lunca začela že krepko dolgočasiti. Znorela se je, letnika je tudi že pošteno sprovocirala skozi ograjo, zdaj je prišel pravi čas za – učenje. Poskušati tako mlademu kot tudi starejšemu konju nekaj dopovedati ali pokazati v istem trenutku, ko ga iz boksa spustiš »na svobodo« je jalovo početje. Povsem razumljivo je, da je najprej treba razgledati okolico, poizkusiti, če je trava enako okusna kot včeraj in sprostiti delček silne energije, ki se skriva v vsakem konju. Ko pa se čustva umirijo, je čas za »napad«. » več »