Zgodovina:

Noriški konj ni potomec težkega divjega alpskega konja, temveč izvira iz težkih toplokrvnih konj, ki so z rimskimi legijami prišli iz Tesalije v Grčijo. Drugačno okolje, podnebje ter reja so naredili hladonokrvnega konja, ki ima še danes pogosto izbočeno glavo, izdatne hode in ki je od vseh še najbolj podoben toplokrvnim.
Ime je dobil po rimski pokrajini Noricium, po avstrijski pokrajini Pinzgau se imenuje tudi pincgavski, po Štajerski pa tudi štajerski konj. » več »

Zgodovina:

Anglo-normandijskega žrebca Noniusa (ožrebljen leta 1810 v Normandiji, departma Calvados; oče angleški polnokrvni konj Orion, mati normandijska kobila) so leta 1815 pri Leipzigu v francoski kobilarni Rosiere zajeli avstrijski vojaki in ga pripeljali v madžarsko kobilarno Mezöhegyes. Tam so mu pripuščali kobile različnih pasem: arabske, kladrubske, meklenburške, turške, moldavske, lipicanske, holštanjske, pa tudi angleške. Nonius je postal lažji, bolj živahen in boljše zgradbe. Ker pa so za delo na polju potrebni bolj močni konji, so v kobilarni Mezöhegyes vzgojili linijo močnejšega tipa. Temu delu kobilarne so dali ime Menesbirtok, kar pomeni poljedelske kobile, krajše MB nonius. » več »

Zgodovina:

Amerika je pradomovina konj. Vendar so se ti prek tedaj še kopne Beringove ožine izselili v Azijo. V pradomovino so se vrnili šele z odpravami Krištofa Kolumba, ki je prispel na Haiti leta 1493, Hernanda Cortesa v Mehiko leta 1519, Pedra de Mendoze, ki je leta 1535 prišel do Ria de la Plate, in Alvara Nunesa šest let kasneje, ki je kot prvi belec prispel v notranjost Paragvaja. Sprva so prišli v Ameriko andaluzijski konji, ki pa so kmalu podivjali. In iz njih so nastali slavni divji konji - MUSTANGI. » več »

Zakaj konji vlečejo nazaj?

Vprašanje, "Zakaj konji vlečejo nazaj?" se je pojavilo skoraj na vsaki demonstraciji, ki sem jo imel. Vsak, ki se kakorkoli ukvarja s konji, je prej ali slej soočen s tem problemom.
Ne samo, da izgleda grozno, pogosto se konča s poškodbo…konja, opreme, človeka ali stvari, za katero je konj privezan. » več »

Splošno o konju:

Morgani so najstarejša konjska pasma, ki je nastala na severnoameriškem kontinentu. Ime je dobil po Thomasu Justinu Morganu (1793 - 1821), lastniku žrebca Figure (ožrebljen leta 1789 v Massachusettsu), ki je praoče te pasme. Pasma konj morgan je vplivala na vse poznejše ameriške pasme konj. » več »

Zgodovina:

Merens je pasma pirenejskih konj, ki jim pravimo tudi ariegeois, po francoskem delu Pirenejev, od koder so doma. So izredno stari konji, saj so našli slike zelo podobnih konj že v prazgodovinskih jamah v Pirenejih. Zgodovina o njih ni na veliko znana. » več »

Zgodovina:

Mangalarge (Mangalarga/Margalarga Marchandor) izvirajo iz Brazilije, natančneje z južnega dela države Minas Gerais. V imenu se skriva njihova glavna značilnost (march = marš): izdaten, hiter in izredno enakomeren hod, ki je zelo udoben za jahača. Pasma je stara nekaj več kot 200 let, pasme, ki so ji dale največ značilnosti pa so Alter Real in brazilske avtohtone pasme. Kot samostojna pasma je bila v register pasem vpisana leta 1943. Znotraj pasme se ločita dva tipa: Marchador ali Mineiro (Minas Gerais) in Paulisto (São Paulo). Paulisto je lažji, ima daljše noge in je »mlajši« po nastanku. » več »

Splošno o konju:

Malopolska (poljski anglo-arabec) je eleganten konj, pri katerem se jasno izraža arabski navdih. Fundament je suh, s fino, plemenito glavo, lepo nošenim, skladnim vratom, poševnimi pleči, ravnim hrbtom z zaobljenim križem in trdnimi nogami. Vzrejajo ga kot jahalnega konja, konja za preskakovanje ovir, pa tudi kot vprežnega konja, v vseh osnovnih barvah dlake. Visok je med 155 in 162 cm. Gre za mirnega, zdravega in vzdržljivega konja. » več »

Moj konj grize

Na vprašanje, kaj bi naredil, če bi me konj ugriznil, ponavadi odgovorim: ˝Rekel bi ˝presneto˝ in si nato pomel roko. Potem bi postal pametnejši.˝

To ni normalno! Večina ljudi ne more verjeti , kar so slišali. ˝Torej…, hočeš reči, da ga ne bi udaril nazaj?˝

Normalna reakcija, če vas konj ugrizne, je kaznovanje konja. Večina ljudi mu vrne in ga udari po nosu. Ne samo, da to ne reši ničesar (ponavadi konji grizejo še leta in leta potem), ampak se vse skupaj spremeni v veliko igro za konja. Igra je sledeča: priti v pravi položaj za ugriz in se nato izmakniti zamahu roke…, odlična zabava!

Nekatere šole učijo, da zelo agresivno kaznujete konja za neželjeno obnašanje takoj, ko vas ugrizne. Tak kaznovalni pristop je nasilen, nepravičen, nenaraven in lahko hitro postane tudi nevaren, če se vam konj oddolži oz. vam vrne milo za drago.

Ponavadi se nasilje začne tam, kjer se konča znanje. Ljudje se zatečejo h kaznovanju in sili, ko jim zmanjka načinov, da bi dosegli, kar želijo. V resnici je vse, kar rabijo, malo več razumevanja, kako biti učinkovit z uporabo komunikacije, razumevanja in psihologije. » več »

Zgodovina:

Lusitano je razširjen po vsej Portugalski. Zelo je povezan z andaluzijci, saj se domneva, da so skupnega izvora. Dodatno so jih oplemenili z mavrsko zasedbo Portugalske. Slavni so postali šele v 17. in 18. stoletju, ko so jih pripeljali v portugalske kolonije. » več »