Članki vpisani na dan: 04.01.2007
• Konik

Zgodovina:

Hipologi menijo, da so koniki neposredni potomci evropskega tarpana, ki predstavlja skupaj z azijskim Przewalskim konjem praočeta vseh po ledeni dobi rojenih konj.

» več »

• Kaspijski poni

Splošno o konju:

Kaspijski poni je prastara pasma, ki so jo že konec 2. stoletja pred našim štetjem uporabljali Mezopotamci. Videti je kot miniaturni konj, z močnim arabskimi potezami, čedno, majhno glavo in majhnimi ušesi, srednje dolgim vratom, nekoliko strmimi pleči, kratkim hrbtom, rahlo spuščenim križem ter nežno grajenimi nogami z dolgimi piščali. Ima dober hod in pogosto velike zmožnosti za preskakovanje ovir, je inteligenten in voljan, varen in vzdržljiv. » več »

• Kampolino in mangalarga konji

Splošno o konju:

Pasmi sta si zelo podobni in prav tako izvirata od konj španskega porekla. Kampolino ima krajše piščali in biclje ter večjo globino pasu kot mangalarga. Obe pasmi imata špansko glavo, dobra poševna pleča, izrazit viher, nizko nasajen rep ter močan zadnji del s precej dolgimi nogami. V višino ne dosežejo mnogo več kot 150 cm.
Pojavljajo se sivci, svetli rjavci in rjavci. So izrazito voljni, robustni in vzdržljivi jahalni konji. Mangalarga včasih obvlada posebno vrsto hoda, imenovano "marcha", ki je nekaj vmes med kasom in galopom. » več »

• Kabardinjski konj

Zgodovina:

V severnem Kavkazu, Kabardiniji in Armeniji so vzgojili kabardinskega konja. Nastal je iz karabajca, turkmenskega in arabskega konja ter nekaterih drugih pasem. Na tem območju živi že od 16. stoletja.

» več »

• Islandec

Zgodovina:

Vikingi so že med leti 860 in 935 pripeljati na Islandijo svojega majhnega norveškega konjiča. Od tedaj se je več kot tisoč let vzgajal v čisti krvi. Resda so nekoč poskusili islandskemu konju primešati vzhodno kri, vendar je poskus popolnoma propadel in z odlokom islandskega Althinga (najstarejši parlament na svetu) leta 930 je bilo kakršno koli nadaljnje križanje strogo prepovedano; z odlokom iz leta 1052 pa je bil prepovedan celo uvoz konj na Islandijo (ta prepoved velja še danes). Malo vegetacije in mrzlo podnebje (10% otoka je celo leto pokritih z ledom) je vplivalo na razvoj neverjetno odpornega in skromnega konja. » več »

• Hucul poni

Zgodovina:

Hucul naj bi bil direktni potomec tarpana, kateremu je zelo podoben, če ga niso oplemeni z dovajanjem arabske krvi. Vzrejno področje je pokrajina Bukovina, torej delno Romunija, delno pa Ukrajina, Poljska in Slovaška. Pravzaprav je prostor zelo majhen, saj obsega le 4000 kvadratnih kilometrov. Že leta 1856 je bila v Luczynu v romunskih Karpatih ustanovljena kobilarna teh konj, resda že v sklopu stare kobilarne lipicancev, Radautz. » več »

• Holjštajnec

Zgodovina:

Holštajnski konj prihaja iz pokrajine Holstein v severni Nemčiji. Sodi med najstarejše toplokrvne pasme, saj segajo začetki reje že v 14. stoletje. Že leta 1225 je tedanji vojvoda dovolil samostanu Utersen, da lahko pasejo svoje konje po vsej divji okolici. Tako se je nekaj stoletij vzgajal velik in moèan jahalni in vozni konj. Danski kralji, ki so nekaj časa vladali temu območju, pa so rejo začeli načrtno vzpodbujati. Tako je že Frederik IV. uvedel premije za žrebce, ki pa so morali izpolniti določene pogoje.Uvozili so orientalne in andaluzijske žrebce, ki so plemenili domače kobile. Proti koncu 18. stoletja so izvozili že okoli 10000 konj na leto po vsej Evropi in Rusiji. V 19. stoletju so uporabili tudi yorkshire vprežne konje (prednike današnjih hackneyjev) in konje pasme cleveland baj. Šele z uporabo angleških polnokrvnih konj pa se je dokončno izoblikoval jahalni konj. » več »

• Highlandski poni

(avtor: Tanja)

Splošno o konju:

Tudi higlandski poni (imenovan tudi higlandski garron) izvira iz keltskega ponija in je visok približno 145 cm. » več »

• Henson

Zgodovina:

Rojstvo nove pasme, ki jo danes priznavajo vse nacionalne kobilarne Francije, se je začelo koncem 60-ih let prejšnjega stoletja. Skupina rejcev in navdušencev trekinga in jahanja v naravi, med katerimi tudi karizmatični veterinar Lionel Berquini, je prišla na idejo, da bi združili lastnosti fjordskega ponija z lastnostmi pasme selle francaise oz., angloarabskih konj, da bi tako dobili dobrega konja za jahanje na močvirnem področju porečja Somme. » več »

• Hanoveranec

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Že v srednjem veku so se na območju nemške pokrajine Hannover sistematično ukvarjali s sistematično konjerejo, kar dokazujejo tudi vranci neapelskega in andaluzijskega porekla, ki so že v 12. stoletju plemenili domače konje. Od leta 1635 se je reja razvijala v kobilarni Memsen. Dobri povezanosti Hannovra z Anglijo ( kralj Anglije George II. Je bil tudi vladar Hannovra ) kar gre zahvala, da so Nemci dobili veliko angleških htmpolnokrvnih konj, ki so oplemenitili pasmo. Geoge II. je leta 1735 ustanovil novo žrebčarno v kraju Celle. Hanoveranske kobile so tam še dodatno opemenjevali s hojštanjskimi žrebci in nekaterimi drugimi žrebci. » več »

Naprej »