(avtorica: Karla)

Osnovni touch

Po zaslugi Karle, ki je avtor tega prispevka, vam na tej strani predstavljamo nekatere Lindine metode - "The Tellington-Touch: A Breaktrough Technicque to Train & Care for Youir Favourite Animal" by Linda Tellington-Jones with Sybil Taylor

Moč sveta deluje v krogih…nebo je okroglo, in kot so mi povedali, zemlja je okrogla kot žoga, in takšne so tudi zvezde…Celo letni časi tvorijo velik krog s svojim menjanjem…in tako je v vsem, kjer se pretaka moč.

Black Elk ( Črni los – kot je povedal Johnu Neihardtu )

Ttouch me vedno spomni na zajčjo luknjo iz Alice v čudežni deželi; na površini izgleda tako nedolžno, toda to je vhod v povsem nov, čarobni svet. S konicami prstov, prsti ali roko delamo kroge v različnih položajih in uporabljamo različen pritisk. Enostavno. Vendar so ti enostavni krogi, kot zajčja luknja, vhod, vrata v popolnoma drugačno dimenzijo odnosa, partnerstva z vašo živaljo.

Nič bolj ne morem razložiti, zakaj krogi delujejo, kot lahko razložim čudež ljubezni, regratovega semena, ki ga raznaša veter ali čudovitega konja v gibanju, vendar pa je nekaj osnov, ki jih lahko razumemo. Celice, ki tvorijo vsako živo bitje vse delijo isto univerzalno »inteligenco«. Vsaka celica »ve«, kako popoln del peresa, vejice, roke ali šape. Ve svojo nalogo v posameznem telesu istočasno kot ve svojo nalogo v kozmosu. » več »

Kako pomembno je čutenje za konje

I. del

Konji so inteligentni in so sposobni sami odločati. Zato lahko začutijo, kaj človek želi od njih in se trudijo razumeti njegov namen. S pomočjo prirojenega instinkta samoohranitve se bo konj odzival na dve vrsti dražljajev, ki jih je človek sposoben uporabiti – indirektni dražljaj – kar pomeni da bo reagiral ali ignoriral človekovo prisotnost – in kako bo konj reagiral je popolnoma odvisno od osebe. S tem nevidnim delovanjem se mu približate zunaj, na odprtem, v izpustu, ko nimate nikakršnega fizičnega kontakta, kot je oglavnica ali uzda. Enako se bo konj odzival tudi na direktni dražljaj, ko ste z njim fizično povezani preko svojega telesa, pa naj gre za držanje povodca, vajeti ali kakršnekoli vrvi kjerkoli na njegovem telesu.

Primerno uporabljen direktni ali indirektni dražljaj s strani človeka vpliva na konjev um in telo da se ujame s človekovimi načrti za delo Z uporabo občutka lahko izoblikujete konjevo željo, da ostane z vami, ga usmerjate v pravo smer in hitrost in mu sporočate, kdaj in kako želite, da bi se premikal. Skozi občutek lahko konja pripravite da začne razmišljati in opravljati male, drobne stvari, ki pa so zelo pomembne zanj in za vašo varnost. Te majhne drobne stvari začutita oba, ne more pa jih opaziti vsakdo. In to iz preprostega razloga, ker takšno opazovanje odnosa vzame človeku veliko časa in ni veliko ljudi, ki bi ga želeli »potratiti« na tak način. » več »

Osnovni pojmi, dejstva, dogajanja - razloženo jasno in odkrito

I. del

Besedo FEEL, ki jo B. Dorrance neprenehoma uporablja in poudarja, je težko dobesedno in smiselno prenesti v slovenščino. V različnih besednih zvezah ima različen pomen in kar nekaj časa sem premišljevala katera slovenska beseda bi ji bila dostojna zamenjava. Je nisem našla, zato sem se odločila uporabiti več različnih besed s sorodnim pomenom. » več »

Ta razred se ocenjuje glede na to, kako konj izvede premagovanje ovir, s poudarkom na obnašanje, odzivnost do jezdeca in kvaliteti gibov. Bolje se odrežejo konji, ki premagujejo ovire s stilom in relativno hitro, v kolikor korektnost izvedbe zaradi tega ne trpi. Zaželjeno in pohvaljeno je delo konjev, ki sami pokažejo zanimanje za premagovanje ovir , so sposobni sami najti »svojo pot« čez postavljeno stezo, ko to ovire dovoljujejo in se voljno odzivajo na jezdečeve namige pri težjih ovirah.

Začetek je ponavadi prehod skozi vrata, »trdna« ali iz vrvi, naloga je enaka – odpreti, prejahati skozi in zapreti vrata (tekmovalec dobi kazenske točke, če med prehodom »izgubi kontrolo« nad vrati)

Steza za trail mora biti postavljena tako, da vsak nastopajoč konj med premagovanjem ovir prikaže tri hode – korak, kas in galop, zaporedje hodov je določeno pri postavitvi ovir. Sama steza mora biti postavljena vsaj eno uro pred začetkom tekmovanja. » več »

Prispevek je prevod poglavja Schlaufzügel iz knjige Marginalien zu Pferd und Reiter, ernst und heiter, avtorja polkovnika Waldemarja Seuniga. Seunig (1887 - 1976) je pri nas morda bolj znan kot polkovnik Vladimir Seunig, sicer pa marsikdo ne ve, da je bil po rodu Ljubljančan, zmagovalec velikih konjeniških iger v Aachenu na polnokrvnem angleškem konju Retorsio nekje v 20-ih letih prejšnjega stoletja (imam članek iz nekega časopisa, vendar letnica ni razvidna). Seunig se je učil jahanja v Dunajski "Wiener Neustadt Theresianische Militärakademie" (neke vrste avstrijski West Point), in občasno se je izpopolnjeval v francoski Cadre Noir v Saumurju, bil je med drugim dolgoletni upravitelj jugoslovanskega kraljevega hleva in pozneje šef-učitelj jahanja v oficirski konjeniški šoli v Zemunu. Po drugi svetovni vojni je živel in delal v Nemčiji. Bil je svetovno priznan mojster hipologije in visoko cenjen trener, med drugim je treniral uspešno nemško olimpijsko ekipo. » več »