Avtor (Jože Bregar)

Uvod

Konjeništvo je šport, ki se tudi pri nas vedno hitreje razvija. V zadnjih nekaj letih smo priča pravi poplavi najrazličnejših konjeniških, jahalnih in turističnih centrov, ki poleg ostalega ponujajo tudi jahalno šolo, terensko jahanje, tekmovalno jahanje in še kaj, kar je povezano s konjeništvom. V takih centrih se lahko skoraj vsak nauči praktičnega dela s konjem, jahanja in vsega ostalega, kar sodi zraven, vse dodatne informacije, ki bi si jih kdo zaželel, pa so stvar tega, koliko so različni inštruktorji jahanja pripravljeni svojim učencem pomagati. Nemalokrat se zgodi, da tak novopečeni jahač želi ali potrebuje informacijo, pa mu ta ni dosegljiva, ker njegov inštruktor žal nima časa. Druga pot vodi preko literature, ki je je v slovenščini zelo malo, ali pa je namenjena bolj izkušenim jahačem z večjim teoretičnim znanjem. To je osnovni razlog, da sem se lotil pisanja tega priročnika. » več »

(Avtor: Nuša)

Vsak konj (v dresuri, preskakovanju, enduransu…in tudi pri rekreaciji) lahko doživi vročinski šok. Hlajenje z mrzlo vodo lahko pomaga, če je le uporabljeno pravilno, pri zmanjšanju možnosti za dehidracijo ali vročinski udar.

Hlajenje je pomembno, če konj doseže temperaturo čez 40 stopinj C ali, če ga jahamo v vročini pri več kot 26 st. C.
 
Tehnika ohlajevanja z mrzlo vodo ohladi konja na dva od treh načinov s katerimi se normalno ohlajajo - konvekcija in izhlapevanje. » več »

Uvod

V tem članku boste spoznali kakšni so idealni pogoji za bivanje naših konj, kakor tudi alternative temu, če nam je to iz različnih razlogov onemogočeno.

V divjini živijo konji v čredah in se prosto gibljejo. Konji v čredi so različne starosti in spola. Za razliko od divjih konj pa živi velika večina njihovih udomačenih kolegov čisto drugače.

Okolje v katerem živi konj je nemalokrat tudi vzrok stresa in posledično raznih vedenjskih motenj. Na to lahko vplivamo z velikim številom majhnih sprememb, ki konjem nudijo bolj naravne pogoje. » več »

Sedlo lahko izboljša ali poslabša vaše znanje jahanja. S pravilno izbiro, bo konju jahanje olajšano, vam pa v užitek ob dolgih ježah. Po drugi strani, pa bo sedlo, ki ni bilo kupljeno premišljeno, lahko vašemu konju povzročilo neugodje in bolečino.

Konj, ki je jahan z neprimernim sedlom, lahko prav zaradi tega kaže znake upiranja, kot npr. postavljanje na zadnje noge, suvanje glave vznak, odklanjanje ukazov in celo grizenje ter brcanje.

Sedla niso poceni, zato morajo zdržati najmanj 20 let, pri tem pa je pomembna že zgoraj omenjena dobra premišljenost pri nakupu. V zadnjem času se je proizvodnja tako povečala, da skoraj ni sedla, ki ne bi bil primeren za kakršnegakoli konja. » več »

(Avtor: Špela)
Jesensko deževje nam je zaenkrat prizanašalo, vseeno pa je pametno poskrbeti za primerno podlago v izpustih, preden se začne nabirati blato in se izpusti spremenijo v eno samo gromozansko blatno kopel. Vsi vemo, da se naši kosmatinci še preveč radi valjajo v blatnih lužah, vseeno pa tudi njim ni prijetno, če stojijo do kolen v blatu in se ne morejo umakniti na suho, če jim to zapaše. Spodnji članek na kratko opisuje katere vrste podlage, koliko, kam in kako jo izbrati, da bo zima čim manj blatna in konji čim več na prostem. » več »

Prva pomoč za jahača

Jahanje večini ljubiteljev konj predstavlja sprostitev in zabavo, a kljub temu ( ali pa ravno zaradi tega) lahko hitro pride do nesreče in posledično do poškodb. Pred tabo je kratek opis pogostih bolezenskih stanj in poškodb, njihov opis in načini, kako lahko poškodovanemu človeku pomagaš do prihoda v bolnišnico ali do prihoda reševalcev. Naj ti misel na nezgode ne vzame poguma in veselja do preživljanja prostega časa s konjički, nasprotno, znanje prve pomoči in zavest, da se boš v kritičnem trenutku znal/a pravilno odzvati, naj ti da samozavest in sproščenost, ki bo tvoja potepanja s konjičkom naredila še lepša…
"Najboljši pripomoček za prvo pomoč je med tvojimi ušesi." » več »

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Dales in fell konji so si sorodni; pravzaprav gre za isto pasmo konj, ki pa se je v različnih okoljih različno razvila. Največji pomen pri nastanku tega ponija ima gotovo stari keltski poni - Galloway. Ta je bil zelo močan, okreten ter znan po svoji zgradbi, hitrosti in zanesljivih hodih. Sodeloval je pri nastanku različnih pasem, med drugimi tudi pri angleškem polnokrvnem konju. Velik vpliv so pa tudi imeli frizijski konji, ki so jih v severno Anglijo pripeljali že Rimljani, kasneje pa so pri vzgoji sodelovali tudi clydesdlski žrebci. » več »

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Connemara poni je edina avtohtona irska pasma ponijev. Prihaja iz goratih predelov Irske. Izvira od keltskega ponija. V teku njegovega razvoja so ga križali s špansko in orientalsko krvjo, v novejšem času tudi z angleškimi polnokrvnimi konji. Zaradi velike odpornosti in velike zmožnosti prilagoditve najtežjim razmeram se je hitro razširil v številne evropske države, ZDA, južno Afriko in Avstralijo.
Connemara poni tudi še danes odrašča napol divje. » več »

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Doma je na južnem Škotskem v grofiji Lanark. Ime je dobil po reki Clyde, katere dolina je najboljše vzgajališče teh konj. V preteklosti so ga izboljševali s flandrijskimi in frizijskimi konji, v 19. stoletju pa samo že s pasmo shire. Leta 1840 je bila pasma priznana kot škotski hladnokrvni konj, bolj znana kot clydesdale. Rejci so želeli konja dolgega in uravnoteženega hoda ter močne zgradbe. » več »

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Iz clevelandskega okrožja prihaja ena najstarejših angleških pasem, cleveland bay. V Clevelandu in Yorkshiru se je že od nekdaj rabil kot transportni konj, zato so ga v 17. stoletju imenovali kar pack horse (tovorni konj). Konec 18. stoletja je dobil nekaj krvi angleškega in arabskega polnokrvnega konja. Medtem ko so v Clevelandu taka križanja opustili, so v Yorkshiru prav s pomočjo križanj z angleškim polnokrvnim konjem vzgojili yorkshirskega kočijaškega konja, enega od prednikov hackneyja. Sodeloval je pri nastanku holštajnskega konja in oldenburškega konja, v manjši meri tudi ameriškega kasača. » več »