Zakaj se jaha mlade konje z nizkim in zaokroženim vratom?

a) funkcionalna anatomija

Konjev hrbet je most med prvim in zadnjim delom konjevega telesa. Imenuje se hrbtenični most, ker je sestavljen iz veliko samostojnih kosti – vretenc. Vretenca so med seboj povezana z relativno slabo gibljivimi sklepi in z močnimi vezmi in medvretenčnimi diski. Glede na telo, ločimo dele vretenc v podskupine. Konj ima 7 vratnih vretenc, 18 prsnih vretenc, 6 ledvenih vretenc, 5 križničnih vretenc in približno 20 repnih vretenc, kjer so sakralna vretenca med seboj spojena. Križnica je povezana z stranskimi krilci in z manj močnimi, a raztegljivimi vezmi z medenico. Od tu izhaja celotna potisna moč iz zadnjega dela, čez hrbet, v gibanje naprej. » več »

Saj je samo konj…. zakaj, čemu vsi stroški, vložen čas in trud, … da ne govorimo o solzah takrat, ko mu moraš dovoliti, da se poslovi… kaj imaš od tega???

Vsak iskren ljubitelj konj se je verjetno srečal s takšnim ali podobnim komentarjem, morda samo pogledom, ki pa je izražal še kakšno »močnejše« mnenje. Takšnim to pisanje ni namenjeno, ker ga ne bi razumeli in si tudi ne želimo, da bi ga komentirali.

Saj je samo KONJ…

…ampak… vsaka zgodba o konju je ljubezenska zgodba… in konji ljudem spreminjajo življenja… Otrokom vlivajo samozavest, navdajajo nas z mirom in spokojnostjo, dajejo nam upanje. Bližina, prijateljstvo, vdanost, imeti svojega konja pomeni imeti vse to… in izgubiti svojega konja pomeni to vse tudi izgubiti. V današnjem svetu naglice, stresa, obremenjenosti in posledično tudi skrhanih medčloveških odnosov so konji kot obliž na rane, ki nam jih prizadeja svet, vsak dan znova.

Vendar pa pride trenutek, ki ni ne posledica človeške nepazljivosti ali malomarnosti in ne rezultat kakšnih medsebojnih obračunavanj… le Mati Narava, ki te na svoj, sicer težko razumljiv način opomni, kako majhen, nepomemben in nemočen si v primerjavi z njenimi nameni… ko kljub vsej znanosti tega sveta ne moreš pomagati svojemu ljubljencu, ko te bolečina, ki kar kriči iz njegovih oči, spravlja v obup….. ko se čas ustavi, ko pozabiš na svojo utrujenost, neprespanost, na modrice, pohojene prste in brce, ki jih mimogrede »uloviš« medtem ko skušaš pomagati… in ko že skoraj obupaš in se za trenutek ustaviš, priteče k mami drobceno, nekaj dni staro bitje in se na vse kriplje samo trudi spraviti mamico na noge, potem… potem si misliš, saj ne smemo odnehati, zaradi malega in zaradi nje same, kobile z ogromnim srcem, voljo in daleč najboljšo konjsko dušo, kar smo je imeli možnost srečati…

Vsekakor pa take težke preizkušnje izvabijo iz soljudi tisto najboljše in ko vidiš, kakšne napore, koliko truda, časa in ljubezni je vloženo v skrb za našo Justy, koliko dela, ki ga je materialno nemogoče ovrednotiti in ki bi ga brez razumevanja in tudi same ljubezni do konjev bilo nemogoče izvesti, čutiš tudi neko moralno dolžnost na nek svojstven način vsem »vpletenim« izreči iskreno zahvalo. Najprej dr. Barbiču za takojšen odziv, neprekinjeno pomoč ter vztrajnost in uporabo vseh razpoložljivih sredstev skozi prve, za nas najtežje ure.

Dr. Vesna Kadunc-Kos… ne glede na sam izid zdravljenja smo prepričani, da Justy ne bi mogla biti v boljših rokah… Profesionalen pristop, korektno in realno seznanjanje s stanjem, nenehna pripravljenost in resnična skrb, ki sta je bila Justy in Palček deležna tako z vaše kot s strani osebja na kliniki je največ, kar lahko vsak lastnik konja v stiski želi in pričakuje. Vsem, ki ste skrbeli zanju dobesedno 24 ur na dan lahko rečemo samo hvala da ste to, kar ste…

Hvaležni smo tudi za vse drobne pozornosti ljudi okoli nas, ki so nas in našo živčnost prenašali dolgih štirinajst dni, nas navdajali z optimizmom, nas na vsak način poskušali razvedriti, držali pesti, čeprav ste imeli dosti svojega dela in učenja … Špela, ki je zaradi naše oddaljenosti crkljala naša ljubljenčka namesto nas.. in celo vzpostavila »picture bridge« iz Ljubljane v naš dom… z besedami se ne da opisati, koliko nam je to v tistih trenutkih pomenilo.

Justy, čas, prebit s tabo je bil čisti privilegij in upamo da zdaj, ko galopiraš po konjskih nebesih, s sabo ne nosiš zamere zaradi naše sebičnosti in ogromne želje na vsak način te obdržati z nami. Zaradi nas samih in zaradi Palčka… ki zdaj počasi, korak za korakom šele spoznava, kaj se pravi biti konj in uživati v družbi enakih…

Družina Vašcer

Na splošno o delovanju mišic

Mišice so aktivni premikalni organi telesa, ki se na smiseln način pripenjajo na dve ali več kosti skeleta in potekajo preko enega ali več sklepov. Skeletna muskulatura je pod vplivom naše volje «hotene motorike«. To pomeni, volji podvrženo. To je samo delno res. Res je začetek gibanja podvržen naši volji, ampak celolten potek in okoliščine koordiniranih vzporednih gibanj, so izvršene s celo vrsto refleksov, brez, da bi ena sama faza celotnega kompleksnega gibanja izhajala iz naše zavesti.
Ti samostojni refleksi se delijo na pasivne reflekse, ki jih koordinira podzavest, npr. konj stoji pasivno v boksu in mu ni potrebno posebej misliti na to. Refleksi gibanja, konj se giba avtomatsko, pri tem mu ni potrebno misliti. In pogojne reflekse, ti so nadgradnja pasivnih refleksov. » več »

Poznam nekoga, ki si je, od kar je vedel zase, želel konja. O tem je sanjaril podnevi in sanjal ponoči – vsako noč, čisto vsako noč deset in še več let, vam bo z vso resnostjo in grenkobo v glasu zatrdil. Oče je na prošnje odgovarjal s pomilovalnim nasmehom in zamahom roke. Ko je imel fant deset let, je oče k hiši pripeljal oslička. Ni bil ravno konj, je pa začetek, si je mislil fant in njegovo veselje je bilo neizmerno. Trajalo je natanko dva dni, potem pa se je ubogi osliček odpeljal k mesarju… Ko je videl ogromne solze v otroških očeh, se je očetu majčkeno le zganila vest in je sinu obljubil, da mu konja kupi takoj, ko mu dotični prijatelj vrne denar, ki mu ga je posodil. Sicer že davno in ker od takrat ni bilo ne duha ne sluha o človeku, tudi brez močnih izgledov, da bi ga kdaj vrnil, pa vseeno, upanje je zopet začelo tleti. In je tlelo, in je tlelo in tlelo še naslednjih pet let. Čakanje bi bilo lažje, če ne bi imel sosed, znan prekupčevalec, vedno poln hlev konjev, ki so se kar sami ponujali – pridi, reši me, odpelji me od tod…

Nekako takšen čas je bil, topli spomladanski dan, pet let po očetovi obljubi, ko se je na ograjo pripeljal že zdavnaj odpisani prijatelj in, malce v zadregi seveda, po tolikšnem času, očetu na roko odštel svoj dolg. Ne isti dan, isti trenutek sta oče, ki seveda ni mogel prelomiti svoje obljube in sin, kateremu je pokalo srce od nepričakovane sreče, odhitela k sosedu in kupila dveletnega kasača, Pinasa po imenu, suhega, zanemarjenega in pri vseh že odpisanega, a fantu je bil najlepši na svetu. Z veliko ljubezni, truda in odrekanj pa sta si skupaj izborila tudi svojo vstopnico v svet kasaških dirk.

Se morebiti tudi vi majčkeno najdete v tej zgodbi? Nosite tudi vi v srcu sanje o tem, da bi imeli čisto svojega konja? Mogoče pa ste polni bolečine ob izgubi svojega tovariša? Imate vse pogoje, varčujete in varčujete, konja pa si še vedno ne morete privoščiti? Si tudi vi želite srečen konec v vaši zgodbi?

Odprite svoje srce tudi nam. Napišite nam svojo zgodbo, esej, pesem, ali pa jo povejte s svojimi slikami oziroma ilustracijami.

In za konec – vas zanima, kaj počne fant iz zgodbe sedaj? No, zrasel je v moža, na dirkah doživel tudi svoj trenutek slave in si našel razumevajočo (in predvsem na konje udarjeno) ženo. Žrebcu se je pridružila kobila, dobila je žrebe in mizarska delavnica ob štali je postala boks… Njiva se je spremenila v izpust, zraslo je leseno zavetje za konje… Sedaj je pri hiši sedem konj (rajši kakšen več kot manj) in iz dobrega konjarja se je mož prelevil v odličnega hlevarja, ki mu tu in tam, ko vse nahrani in počisti, uspe ukrasti še kakšno urico ježe…

foto: Nuša

»Toliko zrnja kot daš konju, toliko grehov ti bo nekoč odpuščenih.«
»Zli duhovi nikoli ne vstopijo v šotor, v katerem je arabski konj.«

ZGODOVINA ARABCEV

http://www.araber-online.ch/zucht/geschichte.htm

Beduinski konj
Nekje v neprijazni puščavi srednjega vzhoda, nekoč pred stoletji je nastala pasma konj, ki je vplivala na ves svet. V zelenih oazah ob Evfratu in Tigrisu, v deželah, ki jih danes poznamo pod imeni Sirija, Irak, Iran in v velikem delu arabskega polotoka se je razvil konj, ki je postal znan kot arabski konj. Dolgo preden so Evropejci sploh vedeli za tega konja je bil za Beduine življenjsko pomemben.

Vodje beduinskih plemen so poznali vse rodovnike konjskih rodov in njihovo križanje z drugimi beduinskimi čredami.
Mitologija in navdušenje na konjem se je oplajalo z zgodbami o pogumu, vzdržljivosti in moči. Konj je bil čaščen, cenjen in oboževan. Bil je Alahov dar. Tako je tudi usločena glava "Jibbah" od Alaha. Bolj kot je "Jibbah" izrazit bolj je bil konj cenjen. Velik usločen hrbet z visokim temenom, "Mitbah" imenovanim, je bil znak poguma; živahen in visoko nošen rep prav tako. Na te značilnosti so zelo pazili, jih ohranjali in jih selektivno gojili naprej skozi generacije. » več »

Vprašanje: Lepo prosim bi mi lahko kdo bolj natančno povedal nekaj o psihologiji konja? Nekje sem zasledil, da je konjeva psiha na nivoju nekaj letnega otroka. Kako konj gleda na človeka, na jahanje…..

Sodelujoči: Sanja, Akademik, Nuša, Liana, Angel » več »

Vprašanje: Imam žrebca starega 16 mesecev. Konstantno išče priložnost da me ugrizne. Ko je mrvo, ga komaj skrtačim, ker tudi takrat se rad obrača in »šausne«.Če ga lopnem, kar nerad počnem, ne zaleže, če ponovim, se zna dvigniti na zadnje noge in brca s sprednjimi.To obnašanje se stopnjuje. Nočem ga kaznovati z udarci, ker mislim, da se bo agresija samo stopnjevala.To vedenje se odraža približno 3 tedne, odkar je manj v izpustu zaradi vremena. Ali je mogoče kriva preobilna krma? Dobi 2 litra ovsa na dan. Prosim pomagajte z nasveti in ne samo z predlogi o kastraciji, ki naj bi bila čudežno zdravilo za žrebce. » več »

Povzetek foruma Pretepanje konja, kjer so sodelovali: Nuša, Urša, Matej, Asja, Sonja

Vprašanje: Kako kaznovati konja? Vsi vemo, da konjev ne bi smeli pretepati, tako pravi literatura, vendar včasih v praksi ne gre drugače. Kakšna kazen je najprimernejša - kje, kako udariti? » več »

Sodelujoči: Sanja, Sandi, Ana, anonimno

Vprašanje: Pri vjahavanju mladega konja smo opazili, da vleče glavo brez pomožnih vajeti vztrajno gor. Ko ima pomožne gumice, pa je glava v zaželenem položaju in prav nič ne vleče. Takoj ko odstranimo pomožne vajeti pa gre glava gor in tam tudi ostane. Kaj je narobe? » več »

Maja Novak

Razgovor smo opravili Majo Novak iz Žalca, že vsem dobro poznana tekmovalka KK Velenje, prva predstavnica Slovenije na evropskem prvenstvu in nosilka slovenskega rekorda v višino. Spregovorila nam bo o svojih začetkih, zmagah, konjih in vsem ostalem. » več »