Članki vpisani na dan: 

(avtor: Tanja)

Zgodovina:

Ta pasma je Portugalska. Alter reala so s selekcijo razvili iz andaluzijca. Andaluzijce so pa uvažali iz Španije. Močno vnašanje arabske krvi so v zadnjem stoletju spet opustili. Vzrejajo ga v čisti krvi. » več »

I. del

Konji so inteligentni in so sposobni sami odločati. Zato lahko začutijo, kaj človek želi od njih in se trudijo razumeti njegov namen. S pomočjo prirojenega instinkta samoohranitve se bo konj odzival na dve vrsti dražljajev, ki jih je človek sposoben uporabiti – indirektni dražljaj – kar pomeni da bo reagiral ali ignoriral človekovo prisotnost – in kako bo konj reagiral je popolnoma odvisno od osebe. S tem nevidnim delovanjem se mu približate zunaj, na odprtem, v izpustu, ko nimate nikakršnega fizičnega kontakta, kot je oglavnica ali uzda. Enako se bo konj odzival tudi na direktni dražljaj, ko ste z njim fizično povezani preko svojega telesa, pa naj gre za držanje povodca, vajeti ali kakršnekoli vrvi kjerkoli na njegovem telesu.

Primerno uporabljen direktni ali indirektni dražljaj s strani človeka vpliva na konjev um in telo da se ujame s človekovimi načrti za delo Z uporabo občutka lahko izoblikujete konjevo željo, da ostane z vami, ga usmerjate v pravo smer in hitrost in mu sporočate, kdaj in kako želite, da bi se premikal. Skozi občutek lahko konja pripravite da začne razmišljati in opravljati male, drobne stvari, ki pa so zelo pomembne zanj in za vašo varnost. Te majhne drobne stvari začutita oba, ne more pa jih opaziti vsakdo. In to iz preprostega razloga, ker takšno opazovanje odnosa vzame človeku veliko časa in ni veliko ljudi, ki bi ga želeli »potratiti« na tak način. » več »

Zaupala vam bom nekaj, kar ni splošno znano, a bi morali vedeti vsi. Ko ljudje to prvič slišijo, se odzovejo s precej mešanimi občutki: navdušenje, olajšanje, morda celo jeza, ker niso tega odkrili že sami mnogo prej…

»Samo zato, ker je nekaj zraslo na vašem zeljniku, ker je ugotovitev ali ideja popolnoma vaša, še ne pomeni, da ni brilijantna«.

Zdaj pa prosim preberite zgornji stavek še enkrat in ga prebirajte dokler niste povsem prepričani, da razumete, kaj pomeni.

foto: Špela

Verjemite, da je pomembno, da se tega zavedate. Iz mnogih razlogov. Prvič zato, ker je mnogo ljudi, ki jim primanjkuje samozavesti in zaupanja vase, še posebej, če se s konji ne ukvarjajo ravno vse življenje. Če nekdo bolj izkušen pravi, da ta in ta konj potrebuje »trdo roko«, poznam ljudi, ki se tega držijo, čeprav čutijo, da delajo narobe. Preprosto zato, ker so prepričani, da mora bolj izkušena oseba vedeti več. Kar pa zelo pogosto ni res.

Zbistrite misli. Prisluhnite konju. In prisluhnite sebi. Odgovori niso vedno jasni in rešitve ne lahke, vseeno pa ni treba, da vsaka težava preraste v boj. Potrudite se izvedeti čim več na splošno o konju, o tem, kaj potrebuje, o psihologiji konj. In ko se pojavi težava, pomislite »kako naj konju pojasnim, da je to, kar želim od njega, dobro zanj?« Ne pozabite, da lahko konja tisto, kar želite od njega, straši, lahko da ne razume. Samo pomislite, kolikokrat pride do nesporazumov med ljudmi, pa smo vsi predstavniki iste vrste. Zakaj torej pričakujemo od konja, da vedno razume kaj se nam mota po glavi? Lahko da potrebuje nekaj časa, da vse skupaj premisli. Monty Roberts pravi: »Ljudje rabijo 10 minut, da pregledajo in preučijo jedilni list v restavraciji, preden naročijo hrano, od svojega konja pa zahtevajo, da se v trenutku odloči, kako se bo odzval«. Dajte svojemu konju priložnost!

Prevedeno in prirejeno po: www.montyroberts.co.uk
Rubrika člankov: Kelly Marks


Foto: Nuša

Pomen izrazov

23. člen

51. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;

68. gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač), vodič oziroma vodička (v nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač) je oseba, ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo; » več »

Foto: Nuša

»Kaj bi moral vsak lastnik konja vedeti o evtanaziji?«, poglavje iz knjige »HANDS-ON SENIOR HORSE CARE, The Complete Book of Senior Equine Management & First Aid«.

Če skrbite za ostarelega ali bolnega konja, ste se je gotovo že, ali pa bi se morali, srečati z neizogibno mislijo: Kaj, če se bom moral/a nekega dne odločiti in ga dati uspavati? In če že pride do tega, kako bom vedel/a da je res prišel njegov čas? » več »

World Society for the Protection of Animals - WSPA

Približno 30 let po Deklaraciji OZN o človečanskih pravicah so na sedežu Organizacije združenih narodov za znanost, umetnost in kulturo UNESCO v Parizu sprejeli DEKLARACIJO ZA PRAVICE ŽIVALI. Generalni sekretar Instituta za humanitarno biologijo v Parizu Cochin Georges Heuse je izvedel akcijo za sklic Mednarodnega kongresa in razglasitev te deklaracije. Tekst tega kodeksa je sestavljen v francoskem, angleškem, arabskem, nizozemskem, španskem in ruskem jeziku in je bil javno razglašen v Parizu 22. januarja 1978. Deklaracija o pravicah živali je postala eden izmed dokumentov Združenih narodov - UNESCA na dan 15. oktobra 1978 in med drugim poudarja spoštovanje živali, prepoveduje vsako mučenje, zahteva strogo zakonodajo s področja varstva živali, obsoja znanstvene (medicinske, laboratorijske in druge) poizkuse na živih živalih (vivisekcija), ki so tolikokrat v središču razprav. » več »

1.Definicija in opis

Vzdržljivostne konjeniške tekme (turnirji) stremijo k temu, da pri jahaču razvijajo izkušnje, potrebne za ježo v naravi, soočanje s težavami na terenu ter poznavanje konja, predvsem kar zadeva pravilno izbiro hodov in obremenitev. » več »

Brez kopita ni konja. Vsi vemo, da je redna in pravilna skrb za kopita ključna za dolgoročno zdravje naših konj. Vprašanje je, ali smo med delom s kopiti dovolj pazljivi in ali se trudimo, da bi izkušnjo naredili čim bolj prijetno za konja. Pričujoče besedilo opisuje varno in pravilno rokovanje s kopiti in nudi namige, kako si pomagati, kadar imate opravka s konjem, ki ne mara dvigovati in držati nog.
» več »

Najlažje je konju pripeti katere od pomožnih vajeti. Izbiramo lahko med mnogimi „pomagali“. Konjevo počutje in bolečine niso pomembni: preprosto prisilimo ga v določeno držo telesa in že lahko paradiramo po maneži. Pa poglejmo do kakšnega rezultata smo konja s takšnim treningom pripeljali: boleči procesi v hrbtu, dolgoročna šepanja - vse prevečkrat že pri mladih konjih.

Lastniki konj vsakodnevno k veterinarjem vozijo mlade konje, ker so le-ti brez volje, šepavi, se upirajo ali se vzpenjajo. Ti konji kažejo večinoma enostransko, tudi spreminjajoče se šepanje v zadnjem delu, ki se še stopnjuje med delom na krožnih linijah. Kar je na začetku le napaka v taktu, se sčasoma stopnjuje: konji s e ne pustijo dobro izsedeti, v želji, da bi se izognili bolečini, se upirajo dejstvom, so nepropustni in zategnjeni in jih v končni fazi v želeno držo lahko spravimo samo še s pomočjo pomožnih vajeti in grobe roke. Za take konje je značilno, da se slika gibanja še poslabša pod težo jahača. Če konja lonžiramo samo na oglavki, brez uzde, pomožnih vajeti, sedla ali sedelnega pasu, se gibanje znatno izboljša.

KDO JE KRIV?

Redko kdo išče vzrok za to težavo tam, kjer se nahaja: v slabem jahanju. Vsakodnevno »vlečenje konja skupaj“ s togo in nepopuščajočo roko ali še slabše s pomožnimi vajetmi (schaufzügel) , je srž tega problema, ki se ga vsi izogibajo. Ljudje, ki uporabljajo pomožne vajeti pogosto vedo zelo malo ali nič o njihovi strokovni uporabi.  » več »

Majhne stvari so tiste, ki prevladujejo v dogajanju okoli konj – povod za nakup konja je bil včasih harmonični pogled na jezdeca, ki jaha na cvetočem travniku, galopira skozi vodo, srečni ljudje na srečnih konjih… ampak vsakdanjik izgleda velikokrat popolnoma drugače. » več »