Foto: Nuša

Pomen izrazov

23. člen

51. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;

68. gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač), vodič oziroma vodička (v nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač) je oseba, ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo; » več »

Če skrbite za ostarelega ali bolnega konja, ste se je gotovo že, ali pa bi se morali, srečati z neizogibno mislijo: Kaj, če se bom moral/a nekega dne odločiti in ga dati uspavati? In če že pride do tega, kako bom vedel/a da je res prišel njegov čas? » več »

World Society for the Protection of Animals - WSPA

Približno 30 let po Deklaraciji OZN o človečanskih pravicah so na sedežu Organizacije združenih narodov za znanost, umetnost in kulturo UNESCO v Parizu sprejeli DEKLARACIJO ZA PRAVICE ŽIVALI. Generalni sekretar Instituta za humanitarno biologijo v Parizu Cochin Georges Heuse je izvedel akcijo za sklic Mednarodnega kongresa in razglasitev te deklaracije. Tekst tega kodeksa je sestavljen v francoskem, angleškem, arabskem, nizozemskem, španskem in ruskem jeziku in je bil javno razglašen v Parizu 22. januarja 1978. Deklaracija o pravicah živali je postala eden izmed dokumentov Združenih narodov - UNESCA na dan 15. oktobra 1978 in med drugim poudarja spoštovanje živali, prepoveduje vsako mučenje, zahteva strogo zakonodajo s področja varstva živali, obsoja znanstvene (medicinske, laboratorijske in druge) poizkuse na živih živalih (vivisekcija), ki so tolikokrat v središču razprav. » več »

1.Definicija in opis

Vzdržljivostne konjeniške tekme (turnirji) stremijo k temu, da pri jahaču razvijajo izkušnje, potrebne za ježo v naravi, soočanje s težavami na terenu ter poznavanje konja, predvsem kar zadeva pravilno izbiro hodov in obremenitev. » več »

Brez kopita ni konja. Vsi vemo, da je redna in pravilna skrb za kopita ključna za dolgoročno zdravje naših konj. Vprašanje je, ali smo med delom s kopiti dovolj pazljivi in ali se trudimo, da bi izkušnjo naredili čim bolj prijetno za konja. Pričujoče besedilo opisuje varno in pravilno rokovanje s kopiti in nudi namige, kako si pomagati, kadar imate opravka s konjem, ki ne mara dvigovati in držati nog.
» več »

Najlažje je konju pripeti katere od pomožnih vajeti. Izbiramo lahko med mnogimi „pomagali“. Konjevo počutje in bolečine niso pomembni: preprosto prisilimo ga v določeno držo telesa in že lahko paradiramo po maneži. Pa poglejmo do kakšnega rezultata smo konja s takšnim treningom pripeljali: boleči procesi v hrbtu, dolgoročna šepanja - vse prevečkrat že pri mladih konjih.

Lastniki konj vsakodnevno k veterinarjem vozijo mlade konje, ker so le-ti brez volje, šepavi, se upirajo ali se vzpenjajo. Ti konji kažejo večinoma enostransko, tudi spreminjajoče se šepanje v zadnjem delu, ki se še stopnjuje med delom na krožnih linijah. Kar je na začetku le napaka v taktu, se sčasoma stopnjuje: konji s e ne pustijo dobro izsedeti, v želji, da bi se izognili bolečini, se upirajo dejstvom, so nepropustni in zategnjeni in jih v končni fazi v želeno držo lahko spravimo samo še s pomočjo pomožnih vajeti in grobe roke. Za take konje je značilno, da se slika gibanja še poslabša pod težo jahača. Če konja lonžiramo samo na oglavki, brez uzde, pomožnih vajeti, sedla ali sedelnega pasu, se gibanje znatno izboljša.

KDO JE KRIV?

Redko kdo išče vzrok za to težavo tam, kjer se nahaja: v slabem jahanju. Vsakodnevno »vlečenje konja skupaj“ s togo in nepopuščajočo roko ali še slabše s pomožnimi vajetmi (schaufzügel) , je srž tega problema, ki se ga vsi izogibajo. Ljudje, ki uporabljajo pomožne vajeti pogosto vedo zelo malo ali nič o njihovi strokovni uporabi.  » več »

Majhne stvari so tiste, ki prevladujejo v dogajanju okoli konj – povod za nakup konja je bil včasih harmonični pogled na jezdeca, ki jaha na cvetočem travniku, galopira skozi vodo, srečni ljudje na srečnih konjih… ampak vsakdanjik izgleda velikokrat popolnoma drugače. » več »

Zakaj se jaha mlade konje z nizkim in zaokroženim vratom?

a) funkcionalna anatomija

Konjev hrbet je most med prvim in zadnjim delom konjevega telesa. Imenuje se hrbtenični most, ker je sestavljen iz veliko samostojnih kosti – vretenc. Vretenca so med seboj povezana z relativno slabo gibljivimi sklepi in z močnimi vezmi in medvretenčnimi diski. Glede na telo, ločimo dele vretenc v podskupine. Konj ima 7 vratnih vretenc, 18 prsnih vretenc, 6 ledvenih vretenc, 5 križničnih vretenc in približno 20 repnih vretenc, kjer so sakralna vretenca med seboj spojena. Križnica je povezana z stranskimi krilci in z manj močnimi, a raztegljivimi vezmi z medenico. Od tu izhaja celotna potisna moč iz zadnjega dela, čez hrbet, v gibanje naprej. » več »

Saj je samo konj…. zakaj, čemu vsi stroški, vložen čas in trud, … da ne govorimo o solzah takrat, ko mu moraš dovoliti, da se poslovi… kaj imaš od tega???

Vsak iskren ljubitelj konj se je verjetno srečal s takšnim ali podobnim komentarjem, morda samo pogledom, ki pa je izražal še kakšno »močnejše« mnenje. Takšnim to pisanje ni namenjeno, ker ga ne bi razumeli in si tudi ne želimo, da bi ga komentirali.

Saj je samo KONJ…

…ampak… vsaka zgodba o konju je ljubezenska zgodba… in konji ljudem spreminjajo življenja… Otrokom vlivajo samozavest, navdajajo nas z mirom in spokojnostjo, dajejo nam upanje. Bližina, prijateljstvo, vdanost, imeti svojega konja pomeni imeti vse to… in izgubiti svojega konja pomeni to vse tudi izgubiti. V današnjem svetu naglice, stresa, obremenjenosti in posledično tudi skrhanih medčloveških odnosov so konji kot obliž na rane, ki nam jih prizadeja svet, vsak dan znova.

Vendar pa pride trenutek, ki ni ne posledica človeške nepazljivosti ali malomarnosti in ne rezultat kakšnih medsebojnih obračunavanj… le Mati Narava, ki te na svoj, sicer težko razumljiv način opomni, kako majhen, nepomemben in nemočen si v primerjavi z njenimi nameni… ko kljub vsej znanosti tega sveta ne moreš pomagati svojemu ljubljencu, ko te bolečina, ki kar kriči iz njegovih oči, spravlja v obup….. ko se čas ustavi, ko pozabiš na svojo utrujenost, neprespanost, na modrice, pohojene prste in brce, ki jih mimogrede »uloviš« medtem ko skušaš pomagati… in ko že skoraj obupaš in se za trenutek ustaviš, priteče k mami drobceno, nekaj dni staro bitje in se na vse kriplje samo trudi spraviti mamico na noge, potem… potem si misliš, saj ne smemo odnehati, zaradi malega in zaradi nje same, kobile z ogromnim srcem, voljo in daleč najboljšo konjsko dušo, kar smo je imeli možnost srečati…

Vsekakor pa take težke preizkušnje izvabijo iz soljudi tisto najboljše in ko vidiš, kakšne napore, koliko truda, časa in ljubezni je vloženo v skrb za našo Justy, koliko dela, ki ga je materialno nemogoče ovrednotiti in ki bi ga brez razumevanja in tudi same ljubezni do konjev bilo nemogoče izvesti, čutiš tudi neko moralno dolžnost na nek svojstven način vsem »vpletenim« izreči iskreno zahvalo. Najprej dr. Barbiču za takojšen odziv, neprekinjeno pomoč ter vztrajnost in uporabo vseh razpoložljivih sredstev skozi prve, za nas najtežje ure.

Dr. Vesna Kadunc-Kos… ne glede na sam izid zdravljenja smo prepričani, da Justy ne bi mogla biti v boljših rokah… Profesionalen pristop, korektno in realno seznanjanje s stanjem, nenehna pripravljenost in resnična skrb, ki sta je bila Justy in Palček deležna tako z vaše kot s strani osebja na kliniki je največ, kar lahko vsak lastnik konja v stiski želi in pričakuje. Vsem, ki ste skrbeli zanju dobesedno 24 ur na dan lahko rečemo samo hvala da ste to, kar ste…

Hvaležni smo tudi za vse drobne pozornosti ljudi okoli nas, ki so nas in našo živčnost prenašali dolgih štirinajst dni, nas navdajali z optimizmom, nas na vsak način poskušali razvedriti, držali pesti, čeprav ste imeli dosti svojega dela in učenja … Špela, ki je zaradi naše oddaljenosti crkljala naša ljubljenčka namesto nas.. in celo vzpostavila »picture bridge« iz Ljubljane v naš dom… z besedami se ne da opisati, koliko nam je to v tistih trenutkih pomenilo.

Justy, čas, prebit s tabo je bil čisti privilegij in upamo da zdaj, ko galopiraš po konjskih nebesih, s sabo ne nosiš zamere zaradi naše sebičnosti in ogromne želje na vsak način te obdržati z nami. Zaradi nas samih in zaradi Palčka… ki zdaj počasi, korak za korakom šele spoznava, kaj se pravi biti konj in uživati v družbi enakih…

Družina Vašcer

Na splošno o delovanju mišic

Mišice so aktivni premikalni organi telesa, ki se na smiseln način pripenjajo na dve ali več kosti skeleta in potekajo preko enega ali več sklepov. Skeletna muskulatura je pod vplivom naše volje «hotene motorike«. To pomeni, volji podvrženo. To je samo delno res. Res je začetek gibanja podvržen naši volji, ampak celolten potek in okoliščine koordiniranih vzporednih gibanj, so izvršene s celo vrsto refleksov, brez, da bi ena sama faza celotnega kompleksnega gibanja izhajala iz naše zavesti.
Ti samostojni refleksi se delijo na pasivne reflekse, ki jih koordinira podzavest, npr. konj stoji pasivno v boksu in mu ni potrebno posebej misliti na to. Refleksi gibanja, konj se giba avtomatsko, pri tem mu ni potrebno misliti. In pogojne reflekse, ti so nadgradnja pasivnih refleksov. » več »