Zgodovina:

Ahaltekinec je zelo stara pasma, znana in slavna že v času Aleksandra Velikega. Zaznamovalo jo je tisočletja dolgo življenje v puščavi in stepi. Ta pasma se uvršča med polnokrvnega konja in arabca, ne da bi bil z njima neposredno v sorodu. Prvi rejci so bili svobodni, ponosni in hrabri vojščaki plemena Teke. Beseda Akhal pa je povzeta po oazi Akhal, kjer so Tekejci živeli. Od tod to čudno muslimansko ime Akhal-Teke. Vzgajali in vzrejali so te konje z mnogimi križanji in osveževanjem s krvjo že obstoječih in avtohtonih azijskih in perzijskih pasem. Ne poznamo prednika, ker se razne tipologije razlikujejo. Pri ahaltekincih poznamo 18 osnovnih linij: Kir Sakar, Skak, Gelišikli, Arab, EI, Topor Bai (Karlovac), Everdi Teleke, Bek Nazar Dor, Fakir Pelvan, Peren, Skaka Peren, Sapar Han, Slučij, Kaplan, Dor Bajram, Ak Sakal, Posman in Ak Belek. Nekatere linije so številčno močnejše, nekatere pa so že na robu obstoja. Največjo škodo pa je ahaltekincem povzročil Stalin s svojo agrarno reformo, ko so začeli konje iztrebljati in jih zamenjevati s traktorji. Samo srčnim rejcem gre hvala, da je ta pasma preživela in legende govorijo, da sta marsikateri žrebec in marsikatera kobila morala v puščavah in goščavah "ilegalno" dočakati boljše čase. » več »